Vlado smo vprašali: kaj bo z RTV Slovenija, če bo večina na referendumu glasovala ZA ali PROTI

Prihajajočo nedeljo bomo državljani glasovali na štirih referendumih. Eden od njih, referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, je zakonodajni. To pomeni, da ima odločitev volilcev neposreden pravni učinek. Če je zakon zavrnjen in je izpolnjen kvorum, državni zbor vsaj eno leto ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju z referendumsko odločitvijo.

Ostali trije referendumi, ki bodo to nedeljo, pa so posvetovalni. Odločali bomo o ukinitvi RTV-prispevka, pogojevanju denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom ter odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav.

Izid posvetovalnega referenduma v nasprotju z zakonodajnim za državni zbor in vlado ni pravno zavezujoč, ne glede na volilno udeležbo ali delež glasov za posamezno možnost.

Ustavno sodišče je leta 2024, ko je presojalo ustavnost odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, poudarilo, da državni zbor izida posvetovalnega referenduma ni dolžan spoštovati. Njegovo neupoštevanje nima pravnih sankcij, lahko pa ima politične posledice oziroma, kot je zapisalo sodišče, zakonodajalec lahko s tem izgublja legitimnost.

Kljub temu pa se spodobi, da vlada voljo ljudi, izraženo na referendumu, upošteva. Zato smo pristojna ministrstva vprašali, kakšne načrte imajo na področjih, o katerih so se odločili ljudstvo povprašati na referendumu, če bo to večinsko glasovalo za ali proti.

Vprašanja o RTV smo zastavili ministrstvu za kulturo (MK) in jih prosili za konkretne odgovore.

Kako boste spremenili zakonodajo, ki zadeva RTV-prispevek, če bo večina na referendumu glasovala za ukinitev RTV-prispevka?

MK: Gre za posvetovalni referendum in sam rezultat glasovanja državljank in državljanov nima vpliva na spremembo zakonodaje.

Kateri deli, programi in vsebine RTV bodo v tem primeru financirani iz proračuna in v kolikšni meri?

MK: Javna služba RTV SLO je opredeljena z zakonom in za izvajanje teh nalog je potrebno zagotoviti financiranje.

Ali boste v tem primeru spremenili zakon, da bo RTV-prispevek prostovoljen? Do katerih programov in vsebin RTV bo upravičen tisti, ki bo plačeval prostovoljni prispevek, in katere vsebine bodo, če bodo, dostopne vsem, tudi tistim, ki ne bodo plačevali prostovoljnega prispevka?

MK: Na ministrstvu za kulturo trenutno pripravljamo Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o RTV, vendar RTV-prispevek ni predmet tega predloga zakona, zato se do rešitev v zvezi z višino, usklajevanjem ali drugačnim načinom določanja RTV-prispevka kot tudi glede njegove morebitne odprave še ne opredeljujemo.

Kako boste spremenili zakonodajo, ki zadeva RTV, če bo večina na referendumu glasovala proti ukinitvi RTV-prispevka?

MK: O rešitvah še nismo razmišljali. Zavedamo pa se, da bo treba ne glede na izid posvetovalnega referenduma zagotoviti takšne sistemske rešitve, ki bodo hkrati upoštevale voljo državljank in državljanov ter varovale javni interes po obstoju neodvisne, pluralne in finančno vzdržne javne radiotelevizije.

Kako bi v tem primeru uredili financiranje RTV? Se bo v tem primeru RTV-prispevek znižal ali zvišal in od česa je to odvisno?

MK: O rešitvah še nismo razmišljali. Zavedamo pa se, da bo treba ne glede na izid posvetovalnega referenduma zagotoviti takšne sistemske rešitve, ki bodo hkrati upoštevale voljo državljank in državljanov ter varovale javni interes po obstoju neodvisne, pluralne in finančno vzdržne javne radiotelevizije.

Dva zakona o RTV

Ministrstvo za kulturo je sicer konec avgusta predstavilo spremembe zakona o RTV Slovenija ter jih poslalo v javno obravnavo in medresorsko usklajevanje.

Ena od sprememb v predlogu se nanaša na imenovanje generalnega direktorja RTV. Po novem bi ga na podlagi javnega razpisa imenoval nadzorni svet, ki bi imel sedem članov – enega bi izvolili zaposleni, šest pa bi jih imenovala vlada. Z dnem uveljavitve zakona bi prenehali mandati trenutnih članov sveta, finančnega odbora ter uprave.

V predlogu zakona se spreminja tudi ureditev financiranja narodnostnih programov in glasbene produkcije, pri čemer se ohranja obveznost državnega financiranja teh dejavnosti kot dela javne službe, odpravlja pa se zakonska vezanost višine sredstev na vnaprej določene odstotke RTV-prispevka.

Glede prispevka, ki trenutno znaša 14,02 evra, v različici zakona, ki jo je pripravilo ministrstvo za kulturo, (za zdaj) ni sprememb. Javna obravnava se je v začetku septembra končala, katere predloge je MK upoštevalo, pa še ni javno znano.

Že pred tem, novembra lani, pa je svoj predlog novele zakona o RTV Slovenija vložila skupina 17.671 volivcev na pobudo stranke Resnica. Ta zakon predvideva ukinitev RTV-prispevka ter financiranje iz proračuna, tržnih dejavnosti, sponzoriranja in drugih virov. Zakon določa še, da mora RTV Slovenija "z organizacijskimi ukrepi doseči zmanjšanje števila zaposlenih na 1.500 v naslednjih petih letih in sprejeti ukrepe za izboljšanje vsebinskih zasnov".

Predlog je prišel v drugo obravnavo, nato pa je Resnica nadaljnjo parlamentarno obravnavo pred referendumom ustavila. Zakonodajni postopek se lahko po referendumu nadaljuje.

Ministrstvo za kulturo smo povprašali tudi o stališču do zakonskega predloga Resnice in kako bi na to vplival tak ali drugačen izid na referendumu. "Vlada RS bo predstavila svoje stališče, če bo ta predlog zakona ponovno obravnavan," so nam odgovorili.