O kom in o čem bomo v resnici odločali na referendumu

Referendumsko vprašanje, do katerega se bomo opredeljevali volivke in volivci se glasi: "Ali ste za to, da se pravica do denarne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela?"

Zakonskega predloga, ki bi podkrepil omenjeno vprašanje z rešitvami, še ni. Imamo zgolj zapis v aktualni koalicijski pogodbi o morebitni zavrnitvi javnih del: "Vezava socialne pomoči na vključevanje v javna dela ter uvedba zniževanja pomoči za 50 odstotkov v primeru neupravičenega odklona sodelovanja."

Predstavniki koalicije in stranke Resnica, ki podpirajo pogojevanje denarne pomoči delovno sposobnim z družbeno koristnim delom, v nastopih poudarjajo, da določeni ljudje, ki so zdravi in bi lahko delali, izkoriščajo sistem. S podatkom, koliko naj bi bilo takih oseb, v dosedanji javni razpravi niso postregli. So pa večkrat poudarili, da bo dovolj, če bodo že enega takega odkrili, saj da bo to plus v proračunu, ki ga bodo lahko porabili za kaj drugega.

Dejstva o denarni socialni pomoči

Upravičenci do denarne socialne pomoči so po zakonu o socialnovarstvenih prejemkih državljani republike Slovenije, tujci, ki imajo stalno dovoljenje za prebivanje – tega lahko pridobiš po petih letih bivanja pri nas –  ter begunci in njihovi družinski člani s stalnim ali začasnim prebivališčem pri nas. Denarno socialno pomoč lahko dobijo le tisti, ki se ne more preživljati z delom, in tisti, ki zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere ne morejo vplivati sami.

Po podatkih ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve je bilo junija do denarne socialne pomoči upravičenih dobrih 68.390 oseb, od tega je bilo 51.494 oseb odraslih, četrtino vseh prejemnikov ali 16.896 so predstavljali otroci, ki ne sodijo v kategorijo delovno aktivnih.

Odrasla oseba, ki je povsem brez prihodkov, je v letošnjem letu upravičena do 507 evrov denarne socialne pomoči, medtem ko je neto minimalna plača okoli 1000 evrov, odvisno od davčnih olajšav za vzdrževane družinske člane, kar ne govori v prid trditvam, da nekateri raje sedijo doma in prejemajo denarno socialno pomoč, namesto da bi šli delat. Brezposelni par z dvema otrokoma je mesečno upravičen do 1395 evrov, pri čemer je prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo 1021 evrov.

Jasno so tudi definirani pogoji, ob katerih se ti denarna pomoč ukine; med drugim v primerih, ko oseba brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko vodile do zaposlitve oziroma izboljšanja njenega socialnega položaja. Oseba mora na centru za socialno delo skleniti dogovor o aktivnem reševanju socialne problematike. Če dogovora ne izpolnjuje, je to eden od razlogov, zaradi katerega ni več upravičena do pomoči.

Prav tako morajo slediti zaposlitvenemu načrtu osebe, ki so v evidenci brezposelnih zavoda za zaposlovanje, sicer lahko izgubijo denarno socialno pomoč. Na Zavodu so v letošnjem letu zaradi kršitev iz evidence brezposelnih izbrisali 797 prejemnikov denarne socialne pomoči, o čemer so obvestili tudi pristojni center za socialno delo.

Da je referendumsko vprašanje protislovno prav zaradi zakonsko jasno določenih pogojev, kdo je upravičen do pomoči in v kakšnih primerih pravico do te pomoči izgubijo, je opozorila tudi parlamentarna zakonodajno pravna služba.

Kaj naj bi pomenila izraza delovna sposobnost in brez objektivnih ovir za delo?

Pa vendarle so predlagatelji referenduma ne glede na omenjene zakonske določbe prepričani, da so med nami ljudje, ki so delovno sposobni, a ne želijo delati oziroma izkoriščajo socialno državo.

Da delovna sposobnost ni enaka zaposljivosti, poudarja Anja Tekavčič iz Društva socialnih delavk in socialnih delavcev Slovenije (DSDDS). "Izraza delovna sposobnost in brez objektivnih ovir za delo lahko ustvarita poenostavljeno predstavo o skupini ljudi, ki bi lahko delali, pa tega ne želijo." Pojasnjuje, da se v socialnem delu v praksi srečujejo s kompleksnimi življenjskimi situacijami, ko je človek lahko formalno delovno sposoben, njegova dejanska zaposljivost pa je zmanjšana zaradi zdravstvenih ali duševnih stisk, dolgotrajne brezposelnosti, nizke izobrazbe, neustreznih stanovanjskih razmer, skrbi za otroke in druge družinske člane, ki so odvisni od njihove pomoči, pomanjkanja prevoza, šibkih socialnih mrež, zaposlitvenih možnosti v okolju.

Pri zaposlovanju se, kot je v imenu DSDDS zapisala Tekavčič, z dodatnimi ovirami srečujejo tudi posamezne družbene skupine, samo zaradi svoje pripadnosti tej skupnosti. Ob tem je izrecno izpostavila Rome in Rominje, ki so v javnih razpravah o socialnih transferjih "izpostavljeni posploševanju in stereotipnim predstavam."

Da predlagatelji referenduma merijo z morebitnimi ukrepi tudi na njih, je mogoče med drugim razumeti iz objave novinarke Demokracije, časopisa blizu stanki SDS, Vide Kocjan, ki je ob vesti, da so v novomeškem Revozu v zadnjem letu zaposlili 700 ljudi, pri čemer je 50, 60 odstotkov tujcev, večinoma Filipincev, zapisala:  "V neposredni soseščini pa cca 900 dela zmožnih. Ta sociala na način Golob-Mesec je za umret."

Koliko brezposelnih prejemnikov denarne socialne pomoči in koliko teh neposredno zaposljivih

Poglejmo še statistiko zavoda za zaposlovanje. Ta kaže, da se iz leta v leto zmanjšuje tako število brezposelnih oseb kot tistih, ki prejemajo denarno socialno pomoč. V letošnjem avgustu je bilo od 43.231 brezposelnih 16.684 oseb upravičeno do socialne pomoči, kar je 1,7 odstotka vseh delovno aktivnih prebivalcev. Med temi je bilo 2.306 invalidov, 1.763 Romov, kar je dobrih deset odstotkov prejemnikov socialne pomoči, prijavljenih na Zavodu, in 1.227 tujih državljanov, kar predstavlja sedem odstotkov prejemnikov denarne socialne pomoči, prijavljenih na Zavodu.

Med dolgotrajno brezposelnimi - na Zavodu so najmanj eno leto - je bilo v avgusta 10.265 prejemnikov socialne pomoči. Koliko od teh naj bi bilo delovno sposobnih in bi v zameno za socialno pomoč lahko opravljali družbeno koristna dela, predlagatelji referenduma konkretno v dosedanjih javnih razpravah niso pojasnili.

Na Zavodu za zaposlovanje pravijo, da je po njihovi oceni med prejemniki denarne socialne pomoči trenutno 1.405 oseb neposredno zaposljivih. 8.542 je zaposljivih z dodatnimi aktivnostmi in 6.719 z intenzivno podporo, "kar pomeni, da zaradi kompleksnih ovir potrebujejo veliko pomoči pri vračanju na trg dela, zato Zavod tem osebam pomaga skupaj s centrom za socialno delo. Število neposredno zaposljivih prejemnikov socialne pomoči je tako visoko, pojasnjujejo, ker gre pogosto za osebe, ki se znajdejo v trenutni finančni stiski in se že v nekaj mesecih zaposlijo, denimo mladi, ki po zaključku študija izgubijo študentski status in mine nekaj mesecev, da se zaposlijo.

Med dolgotrajno brezposelnimi bi se po oceni Zavoda neposredno lahko zaposlilo 696 oseb, drugi bi potrebovali bodisi dodatne aktivnosti bodisi intenzivno podporo.

Brez konkretnih rešitev ocena ni mogoča

V Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije Tatjana Milavec poudarja, da je mogoče javne politike odgovorno in strokovno presojati predvsem na podlagi konkretnih ukrepov, zakonodajnih rešitev, ocen njenih učinkov. Nič od tega ob referendumskem vprašanju ni bilo podano, "zato je z vidika stroke težko podati oceno vprašanj, ki ne opredeljujejo konkretnih sprememb sistema, ampak ostajajo na splošni ravni."

Enako kot v DSDDS tudi v Skupnosti CSD Slovenije menijo, da brezposelnosti praviloma ni mogoče pojasniti zgolj z osebno motivacijo posameznika, temveč so v ozadju številne ovire, ki se med seboj prepletajo, zato bi bilo nujno, če želimo večjo zaposlenost, "ljudem omogočiti dostop do izobraževanja, usposabljanja, podpore pri vključevanju na trg dela ter podporo pri odpravi drugih ovir, ki jim preprečujejo neodvisnost, samostojnost in zagotavljanje materialne varnosti."

Da bi omejevanje pravice do denarne pomoči za osebe, ki so žrtve nasilja v družini, bistveno poslabšale njihove možnosti za varen umik iz nasilnega okolja ter povečalo tveganje za nadaljnjo izpostavljenost nasilju, so izpostavile tudi organizacije, združeno v Sekcijo materinskih domov, varnih hiš in sorodnih organizacij pri Socialni zbornici Slovenije. Denarna socialna pomoč namreč pogosto pomeni edino možnost za zagotavljanje osnovne eksistence v obdobju, ko se žrtev odloča za odhod iz nasilnega okolja, so pojasnile.

Po oceni dr. Vesne Leskošek, dolgoletne profesorice na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani, kjer se med drugim dolga leta raziskovalno ukvarja prav s področjem socialne države, družbenih neenakosti in revščine, je namen referenduma razgradnja socialne države.

Za to navaja več argumentov. Referendumsko vprašanje je, kot pravi, tako zavajajoče in populistično, da kar kliče k strinjanju z njim. Temelji na prepričanju, da so prejemniki denarne socialne pomoči goljufi, zato je treba podvomiti v poštenost ljudi in socialno državo. "Vprašanje je implicitno grajeno tudi na rasističnem odnosu do manjšin, Romov in Rominj, ki da izkoriščajo socialno pomoč in z argumentom socialnega turizma tudi do omejevanja pravic tujcev," je prepričana Leskošek, ki opozarja, da bi se ljudje morali zavedati, da bodo morebitne z referendumsko voljo podkrepljene rešitve udarile po vseh, tudi po slovenskih državljanih.

Sama sicer dopušča, da v posameznih primerih pri dodeljevanju socialne pomoči pride do napak in to v obe smeri, da se socialna pomoč neupravičeno dodeli ali da se je neupravičeno ne dodali. A zato, pravi, še ni treba spreminjati sistema, temveč je treba opraviti strokovne nadzore tam, kjer pride do suma, da bi lahko prišlo do zlorabe.

Dr. Leskošek je tudi članica Sveta Amnesty International Slovenije za humanitarne zadeve, Amnesty pa je aktiven v referendumski kampanji "proti". Profesorica v tem referendumu vidi predvsem napad na socialno državo in poskus vnašanje razdora med ljudi, kar bo posledično zmanjševalo družbeno kohezijo. "Vse to pa lahko privede do tega, da bodo ljudje postali bolj vodljivi, bolj bodo podlegali različnim ideologijam, lažje se bo dalo z njimi upravljati, kar lahko koristi le oblasti."