Starejše, ki so v hudih poplavah ostali brez svojega doma ali pa ta ni primeren za bivanje, bi lahko država začasno namestila tudi v domove za starejše. Začasno namestitev – predvidoma bo trajala 21 dni – bo kril državni proračun.
V uničujočih poplavah, ki so v začetku meseca prizadele Slovenijo, so številni ostali brez doma. Po zadnjih znanih podatkih je skoraj 500 stanovanjskih objektov po državi neprimernih za bivanje, več kot 30 pa porušenih. Ker so ostali brez strehe nad glavo ali pa je njihovo stanovanje neprimerno za bivanje, je nekaj sto ljudi še vedno razseljenih.
Ena od rešitev, ki jih predvideva država, je tudi namestitev starejših od 65 let v domove za starejše. Tam je trenutno približno tisoč praznih postelj, razlog za tako veliko število pa je pomanjkanje kadrov, je za N1 pojasnila Valerija Lekić Poljšak, predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in direktorica Doma starejših občanov Črnomelj.
Podatkov o tem, koliko praznih postelj bi lahko namenili za krizne namestitve prizadetih v poplavah, na skupnosti nimajo, je pa ministrstvo za solidarno prihodnost za podatke, koliko posameznikov bi lahko sprejel posamezen dom za starejše, zaprosilo že 6. avgusta. Za odgovor so domovi imeli tri dni časa.
Krizne namestitve so namenjene za tiste, ki so po katastrofalni ujmi ostali brez strehe nad glavo, trenutno pa je predvideno, da bi namestitev trajala 21 dni. Izjemoma bi jo lahko podaljšali še za 21 dni, če bi tako ocenili na centru za socialno delo oziroma v vodstvu doma. Ti trije tedni bi bili sicer v celoti financirani iz proračuna.
Vprašanja o tem, koliko starejših bo potrebovalo začasno namestitev v DSO in koliko postelj bo zanje na voljo, smo poslali tudi na ministrstvo za solidarno prihodnost, odgovore pa še čakamo.
Ministrstvo je sicer po besedah Lekić Poljšak vzpostavilo tudi bazo študentov, ki so pripravljeni pomagati, bodisi v domovih s prizadetih območij bodisi v domovih, kjer bodo začasno nastanjeni posamezniki s prizadetih območij. Prav tako so se socialni zavodi z ministrstvom pogovarjali o že usposobljenem kadru, ki bi lahko v tem času priskočil na pomoč v drugih domovih, ki bi to potrebovali.
Na skupnosti socialnih zavodov že vedo za posamezne primere, ko so se posamezniki oziroma njihovi svojci obrnili neposredno na domove oziroma na centre za socialno delo. Potrebe so tako po dnevnem kot po institucionalnem varstvu, takšnih posameznikov pa je trenutno med 20 in 30.
“Domovi smo tisti, ki vedno, ko je treba, stopimo skupaj in nudimo maksimalno podporo vsem starejšim. To se je že nekajkrat izkazalo kljub vsem težavam, ki nas pestijo. Smo vendarle socialnovarstveno zavodi s čutom in spoštovanjem do ljudi, zato bomo naredili vse, da bomo pomagali,” je še poudarila Lekić Poljšak.
Vlada bo razpravo o ukrepih za pomoč in sanacijo po nedavni ujmi nadaljevala danes. Ukrepe bodo v četrtek uvrstili v predlog interventnega zakona, ki se mu obeta velika politična podpora.
Seznam razpoložljivih kapacitet za namestitev ljudi po katastrofalni ujmi so ministrstvu za solidarno prihodnost poslali tudi s Stanovanjskega sklada RS. Kot poroča Večer, je stanovanjski sklad dal na razpolago približno 200 nezasedenih stanovanj.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!