Zagovornik načela enakosti je preveril navedbe, da urad za oskrbo in integracijo migrantov bolje obravnava ukrajinske begunce v primerjavi z begunci iz drugih držav. Diskriminacije na tem mestu ni ugotovil. Kot je zapisal, je različna obravnava, ki so je deležni, predvsem posledica njihovih različnih pravnih statusov in nekaterih objektivnih okoliščin, ne pa posledica različnih narodnosti oziroma etničnega porekla beguncev.
Zagovornik načela enakosti je prejel novinarsko vprašanje, v katerem je novinar na primeru dveh pisem prosilcev za azil poizvedoval, ali predstavlja neenaka obravnava različnih skupin beguncev diskriminacijo na podlagi narodnosti in rase oziroma etničnega porekla.
Iz pisem, ki ju je tudi priložil vprašanju, je izhajalo, da je Slovenija v primeru ukrajinskih beguncev pokazala, da so lahko bivanjske razmere in možnosti za integracijo beguncev tudi boljše od teh, ki so jih deležni drugi begunci.
V obeh pismih sta prosilca za azil izrazila globoko solidarnost do beguncev iz Ukrajine, navedla pa sta, da je Slovenija v primeru beguncev iz Ukrajine uspela hitro pripraviti ločene sprejemne prostore, nove postelje, nove vzmetnice in odlično hrano, po drugi strani pa je pohištvo v nastanitvenem centru na Kotnikovi ulici v Ljubljani, kjer so nastanjeni večinoma begunci z Bližnjega vzhoda in Afrike, staro in polomljeno, postelje so polne stenic, obrok pa brezokusen, majhen in na plastičnem krožniku s priborom za enkratno uporabo.
Iz pisem je izhajalo tudi, da se ukrajinskim beguncem želi omogočiti takojšen dostop do dovoljenja za delo, stanujejo pa lahko tudi izven azilnih domov. Avtorja pisem sta navedla, da ne razumeta, zakaj je doživetje azilnega sistema za druge begunce tako drugačno. Opozorila sta na problematične življenjske pogoje, dolgo čakanje na odgovore na prošnje, težak dostop do primernega zdravstva, ustreznega pravnega zastopstva, bančnih računov … Navedla sta, da poleg tega še vedno ni uresničena dolgoletna prošnja prosilcev za azil, da se jim v času obravnave prošenj dovoli delati, ukrajinski begunci pa so se lahko hitro vključili na trg dela.
Zagovornik je zaradi teh navedb sprožil postopek ugotavljanja diskriminacije in za pojasnila prosil urad za oskrbo in integracijo migrantov. Za celovito ugotovitev dejanskega stanja je za informacije prosil tudi ministrstvo za notranje zadeve in nevladne organizacije Slovensko filantropijo, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja ter Ambasado Rog, ki delajo na področju varstva pravic beguncev. Proučil je tudi področno pravno ureditev.
Drugačna obravnava zaradi različnih pravnih statusov
Na podlagi vseh informacij je ugotovil, da so begunci iz Ukrajine in drugih držav različno obravnavani predvsem zaradi njihovega pravnega statusa. Po ruski invaziji na Ukrajino so državljani Ukrajine s sprejetjem relevantne pravne podlage na ravni Evropske unije pridobili pravico, da tudi v Sloveniji zaprosijo za status začasne zaščite. Ta status se jim prizna že na podlagi tega, da so državljani Ukrajine.
Begunci iz drugih držav pa lahko zaprosijo samo za status mednarodne zaščite, ki pa se jim prizna šele po opravljeni individualni presoji, ali v njihovi matični državi res niso varni. Navedeno povzroči, da prosilci za začasno zaščito razmeroma hitro pridobijo zaprošeni status, saj se lahko hitro preveri, ali so državljani Ukrajine. Prosilci za mednarodno zaščito pa na odločitev pristojnih čakajo od pol leta do dveh let, saj individualno preverjanje okoliščin bega iz matične države terja svoj čas. Del različne obravnave beguncev v Sloveniji, kot sta jo v pismih opisala prosilca za azil, torej ne izhaja iz narodnosti, rase ali etničnega porekla beguncev, ampak različne pravne podlage, ki se uporablja pri dodeljevanju ustreznih begunskih statusov enim in drugim tudi na podlagi evropskih direktiv. Enako velja za različno ureditev glede gibanja po državi.
Glede navedb, da so objekti, v katerih so nastanjeni begunci iz Ukrajine, prijetnejši za bivanje in da je hrana tam boljša, je Zagovornik sledil pojasnilu urada za oskrbo in integracijo migrantov, da se je moral na hitro odzvati na prihajajoče večje število beguncev iz Ukrajine in pripraviti nove namestitvene kapacitete, saj obstoječe niso zadoščale.
Urad je Zagovorniku izkazal še, da je izvedel dela in aktivnosti za zagotovitev primernih bivanjskih pogojev tudi v starejših nastanitvenih enotah za begunce. Navedel je tudi, da so ponudniki prehrane na različnih lokacijah izbrani na razpisih z enako vsebino in da torej zagotavljajo primerljivo prehrano. Zato Zagovornik tudi pri teh navedbah ni ugotovil diskriminacije oziroma ni potrdil, da bi imeli begunci, ki niso iz Ukrajine, slabše bivalne pogoje prav zaradi te njihove osebne okoliščine.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje