Slovenska policija je lani obravnavala 175 poskusov nezakonitega prečkanja meje turških državljanov, letos pa samo do konca meseca oktobra že 547. Zakaj iz Turčije beži vedno več ljudi?
10-letna deklica, ki je utonila v Dragonji, je bila Kurdinja. Šlo je torej za kurdsko mater s štirimi otroki. Dekličino mater, ki so jo uspešno rešili iz visoke in deroče vode, so poslali na zdravljenje v puljsko bolnišnico. Danes pa so 47-letno Kurdinjo po okrevanju iz bolnišnice odpustili ter jo premestili v zagrebški azilni center, kjer je zase in za svoje tri preživele otroke zaprosila za azil.
Slovenska policija je lani obravnavala 175 poskusov nezakonitega prečkanja meje turških državljanov, letos pa samo do konca meseca oktobra že 547. To je približno trikrat toliko, kot v enakem obdobju lani. Kot je za informativno oddajo TV Slovenija pojasnila bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl, je odnos turških oblasti do Kurdov zelo slab. Kurdi so bili v Turčiji vedno še posebej na udaru, veljali so za deprivilegirane, je pojasnila Švegl. Trenutno sicer v Turčiji ni večjih spopadov med Turki in Kurdi, je pa res, da so bili Kurdi že prej postavljeni na rob družbe, še pojasni.
“So najrevnejši sloj prebivalstva, sedaj, ko je kriza v Turčiji res huda, saj je denimo vrednost turške lire letos upadla za več kot 40 odstotkov, skoraj 50 odstotkov, ljudje pa si lahko privoščijo vedno manj, pa so ljudje pahnjeni v krizo,” še razlaga bližnjevzhodna dopisnica in doda, da imajo Kurdi, ki živijo na odročnih krajih in nimajo dostopa do služb, še večje težave. Med njimi se tako beleži tudi največja stopnja brezposelnosti, prihodke in prihranke pa požira tudi inflacija, ki je trenutno 20-odstotna.
“Na teh območjih pa je seveda represija, korupcija, spopadi in potem ljudje bežijo veliko bolj množično, kot so v preteklosti,” še razlaga Švegl in izpostavi absurdnost tega, da smo še pred letom oziroma pred dvema letoma videli, kako ljudje bežijo v Turčijo. Turčija je takrat namreč sprejela pet milijonov beguncev iz Sirije, Iraka, Afganistana, Pakistana in Bangladeša. Sedaj pa so se razmere v Turčiji tako zaostrile, da sedaj bežijo tudi turški državljani.
Ta trend pa se bo še nadaljeval, saj zaostritvam razmer v Turčiji še ni videti konca, s slabimi gospodarskimi razmerami pa se stopnjujejo tudi represija, usiha demokracija ter ljudje boljšo prihodnost začnejo iskati drugje.
Erdoganovo vmešavanje in poglabljanje krize
Turška lira je sicer šibka že dobra tri leta, le v zadnjem mesecu pa je izgubila dobrih 30 odstotkov vrednosti, s tem pa se seveda nižata tudi vrednost plač in kakovost življenja. Kot je minuli teden za Delo zapisal Boštjan Videmšek, je gospodarsko-finančna kriza najbolj prizadela nižji in srednji razred, ki se je pod dolgoletno vladavino stranke turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana močno okrepil in razširil ter postal simbol nove Turčije.
“Toda že vsaj tri leta trajajoča gospodarska kriza je srednji razred že pošteno izčrpala, ta pa se je začel, tudi zaradi stopnjujoče se avtoritarnosti oblasti, oddaljevati od Erdogana. Kriza je močno udarila tudi po delavskem razredu in podeželju, kjer “domuje” jedro volivcev vladajoče stranke, ki jo skupaj s predsednikom leta 2023, ob stoletnici turške republike in dvajseti obletnici Erdoganovega prihoda na oblast, čakajo morda ključne parlamentarne volitve,” še piše Videmšek.
S predsednikovim vmešavanjem v gospodarstvo ter povečevanjem njegovega avtoritarnega vpliva se tako obrestne mere še znižujejo, s čimer želi Erdogan poskrbeti za “nov gospodarski čudež” ter omogočiti dosegljive kredite za tiste, ki jih je inflacija najbolj prizadela, po mnenju analitikov pa se s takšnim vodenjem gospodarsko-finančna kriza le še zaostruje. “Čeprav je poceni denar poskrbel za gospodarsko rast in so izvozniki zaradi šibke lire zadovoljni, se jedro gospodarstva namreč krha,” je še zapisal dolgoletni vojni dopisnik Videmšek.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!