Načrt, da bi minister za delo Luka Mesec konec februarja v Manili podpisal memorandum med Slovenijo in Filipini o sodelovanju na področju dela, se ne bo uresničil. Kje se je zapletlo in kdaj naj bi do podpisa prišlo?
Predstavniki slovenskih in filipinskih ministrstev so danes (na daljavo) ponovno usklajevali besedilo memoranduma o sodelovanju na področju dela.
Kot pravijo naši sogovorniki, naj razhajanj pri vsebinskih vprašanjih ne bi bilo več, odprta pa je ostala tehnična podrobnost, ki naj bi jo dorekli do konca tedna.
Da je besedilo memoranduma usklajeno, je bilo sicer mogoče slišati že pred mesecem dni, ko se je z obiska na Filipinih vrnila delegacija ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) pod vodstvom generalne sekretarke Renate Cvelbar Bek. A ko je Slovenija konec januarja filipinski strani po uradni poti poslala dokument, je ta po besedah naših virov odgovorila, da posredovano besedilo ni takšno, kot je bilo usklajeno z MZEZ.
Ministrstvo za delo, ki je sicer pristojno za področje delovnih migracij, je memorandum nato nemudoma umaknilo iz medresorskega usklajevanja, sledil pa je nov krog pogajanj s filipinsko stranjo. Načrt, da minister za delo Luka Mesec memorandum v Manili podpiše konec februarja, je tako padel v vodo; po najnovejšem načrtu naj bi se to zgodilo v prvem tednu aprila.
Kaj je v konec januarja poslanem besedilu zmotilo filipinsko stran, nam niti na ministrstvu za delo niti na zunanjem ministrstvu niso razkrili. “Običajno je, da pogodbena stran sporoča dopolnitve in spremembe sporazuma,” so zapisali na MZEZ. “Filipinska stran je konec januarja posredovala predlog dodatnih dopolnitev memoranduma, zaradi česar je moral steči še nov krog usklajevanj tako med ministrstvoma za delo in za zunanje zadeve kot med ministrstvom za delo in Filipini. Dopolnitve predstavljajo povsem normalen proces v bilateralnih postopkih,” so navedli v resorju Luke Mesca.
Neuradno pa je mogoče slišati, da naj bi bila filipinska stran predvsem nezadovoljna z določilom o vračanju filipinskih delavcev, ki pridejo v Slovenijo nelegalno. Naši viri blizu vrha notranjega ministrstva so potrdili, da je takšen zapis predlagalo notranje ministrstvo. Ob tem pa so kot “povsem normalno” ocenili, da se države v tovrstnih memorandumih zavežejo, da se tiste osebe, ki pridejo nezakonito, vrne v njihovo državo. Kot smo izvedeli, pa tega določila po današnjem usklajevanju med predstavniki slovenskih in filipinskih ministrstev ni več v memorandumu.
Napovedi premierja Roberta Goloba
Da Slovenija prav v večjem prihodu filipinskih delavcev vidi pomembno priložnost za premagovanje velikega pomanjkanja delovne sile pri nas, ni skrivnost. Premier Robert Golob je v podkastu Aidea pred slabim letom dni dejal, da novela zakona o tujcih omogoča, da bo Slovenija začela za nego v domovih za ostarele po hitrem postopku pospešeno uvažati delovno silo iz štirih držav, pri čemer je posebej izpostavil Filipine. Prav tako je po besedah naših sogovornikov predsednik vlade pred letom dni razmišljal, da bi lahko z delavci iz te azijske države reševali pomanjkanje kadrov v gostinstvu že med lansko poletno turistično sezono. Glede na omenjena visoka pričakovanja premier Golob z dolgotrajnim usklajevanjem memoranduma nikakor ne more biti zadovoljen.
Na zunanjem ministrstvu sicer poudarjajo, da so doslej že izpeljali pomembne aktivnosti za večji prihod filipinskih delavcev v Slovenijo.
“V zelo kratkem času smo, ob odličnem sodelovanju s filipinsko stranjo, vzpostavili vse pogoje, ki omogočajo tamkajšnjim delavcem, da postopke za pridobitev dovoljenj za prebivanje v celoti izvedejo ali opravijo na Filipinih in jim za to ni treba več potovati na slovensko predstavništvo v Tokio,” izpostavljajo na MZEZ. To po njihovih navedbah pomeni, da lahko filipinski delavci na dveh lokacijah na Filipinih oddajo biometrične podatke in na eni lokaciji po uspešno izvedenem postopku prevzamejo dokumentacijo.
“Filipinski delavci se lahko v Sloveniji zaposlujejo na osnovi enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, ki se izda na podlagi soglasja Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Postopek usklajevanja memoranduma, ki trenutno poteka, nima vpliva na omenjene pravice filipinskih delavcev, da se zaposlijo v Sloveniji na podlagi obstoječe zakonodaje,” so še dodali na zunanjem ministrstvu.
Zakaj je memorandum pomemben?
Več naših sogovornikov, ki dobro poznajo področje delovnih migracij, priznava, da je vzpostavitev enostavnejše logistike za pridobitev dovoljenj zelo pomembna – potovanja prosilcev v Tokio so pomenila tudi velik finančni zalogaj.
Vendar pa po njihovih besedah teže memoranduma nikakor ne gre podcenjevati, saj izraža namero dveh držav, da bosta sodelovali pri izmenjavi delovne sile, ter je prvi korak k podpisu socialnega sporazuma in sporazuma o zaposlovanju. Ta dva sporazuma (sporazum o zaposlovanju ima sicer Slovenija trenutno le s Srbijo in Bosno in Hercegovino) pa lahko postopke zaposlovanja pomembno pospešita.
Pričakovanja, da bi s Filipinov masovno pridobivali poceni delovno silo, pa poznavalci ocenjujejo kot nerealna, saj da ima tamkajšnji resor za delavce po svetu zelo dobro razdelan sistem, kam pošilja svoje delavce, in tudi natančen pregled pogojev dela v potencialnih ciljnih državah. Slovenija, ki je v “bazenu” skupaj z Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, pa prav dobrih pogojev dela ne ponuja. Med omenjenimi državami naj bi po besedah naših sogovornikov slabše pogoje ponujala le Hrvaška.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje