Dopolnitvi zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki ga je vlada pripravila po obsežnem požaru na Krasu, se v DZ obeta široka podpora. Predlagane rešitve po novem tovrstne požare uvrščajo med naravne nesreče, s čimer dajejo možnost črpanja sredstev državnega proračuna za odpravo posledic.
Predlogu dopolnitev zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki ga je vlada pripravila po obsežnem poletnem požaru na Krasu, se v DZ obeta široka podpora. Predlagane rešitve požar v naravnem okolju uvrščajo med naravne nesreče, s tem pa omogočajo uporabo sredstev državnega proračuna za odpravo njegovih posledic, tudi tistih na Krasu.
Predlog dopolnitev zakona o odpravi posledic naravnih nesreč je vlada pripravila, potem ko je letos poleti po Krasu več dni pustošil obsežen požar, ki je uničil več kot 3.700 hektarjev zemljišč ter poškodoval tudi cestno in komunalno infrastrukturo.
Kot je bo današnji drugi obravnavi predloga dopolnitev zakona v DZ dejal državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Uroš Vajgl, so stroški gašenja in interventnih ukrepov presegli šest milijonov evrov, končna škoda pa je dosegla nekaj manj kot 27 milijonov evrov.
Predlagana rešitev pravna podlaga za uporabo proračunskih sredstev
Predlagana dopolnitev zakona predvideva vzpostavitev pravne podlage za uporabo sredstev državnega proračuna pri odpravi posledic požara.
Predlog tako uvršča požar velikega obsega v naravnem okolju, ki je povzročen z naravnimi dejavniki, med naravne nesreče, saj so trenutno v zakonu kot naravne nesreče opredeljeni le potres, snežni ali zemeljski plaz, udor ali poplava in žled, če povzročijo škodo na stvareh ali škodo v gospodarstvu ali v gozdovih. Poleg tega se v zakon umešča tudi javnofinančna pomoč za obnovo v požarih prizadetih trajnih nasadov.
Zakon bo retroaktiven
Rešuje se tudi vprašanje retroaktivnosti, je spomnil Vajgl. Z zakonom se namreč želi nasloviti tudi poletni požar na Krasu.
Povratno veljavnost po zagotovitvah ministrstva za okolje in prostor utemeljuje javna korist, ki narekuje enako obravnavo posledic naravnih nesreč ne glede na njihovo vrsto, pri tem pa se ne posega v pridobljene pravice.
Predlogu dopolnitev zakona, ki ga DZ obravnava po nujnem postopku, se obeta široka podpora.
V poslanskih skupinah koalicije in opozicije so se strinjali, da so predvidene rešitve pomembne tako za odpravljanje posledic požara na Krasu kot tudi v luči podnebnega segrevanja, zaradi česar prihaja do vse bolj ekstremnih suš posledično pa je mogoče pričakovati tudi katastrofalne požare, ki bi lahko v prihodnosti povzročali veliko materialno škodo ne samo na lesni masi v gozdovih, temveč tudi na infrastrukturnih objektih in stavbah.
Miha Lamut (Svoboda) je pri tem podčrtal, da se bo na ta način dodatno izboljšalo delovanje in odzivnost sistema za odpravo posledic požarov v naravnem okolju, Bojan Podkrajšek (SDS) pa, da bo zdaj mogoče sprejeti program odprave posledic nesreče na Krasu.
V najobsežnejši in najzahtevnejši intervenciji se je letošnjega julija na Krasu z ognjem borilo več kot 20.000 ljudi, med njimi skoraj 15.000 prostovoljnih gasilcev iz več kot 1000 prostovoljnih gasilskih društev iz vse Slovenije, 200 poklicnih gasilcev, 3000 pripadnikov Slovenske vojske, več kot 700 gozdarjev, 565 policistov, 369 pripadnikov enot Rdečega križa, 135 pripadnikov državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi in 73 članov ekip nujne medicinske pomoči. Iz zraka so s poleti pomagali člani več aeroklubov, na pomoč pa so priskočili tudi iz tujine in gospodarstva.
Požar na Krasu je uničil več kot 3.700 hektarjev zemljišč ter povzročil veliko škode na infrastrukturi. Po ocenah državne komisije za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah je povzročil za kar 26,88 milijona evrov škode. Največja škoda je nastala v gozdovih. Številnim gasilcem in drugim enotam ter prostovoljcem je požar v celoti uspelo pogasiti šele 31. julija.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!