Predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije Rok Ravnikar podpira predlog odprtja dodatnih ambulant za paciente brez izbranega zdravnika. "Vsak pacient, ki bo oskrbljen v novih ambulantah, pomeni manj pritiska na redne ambulante in urgence," je pojasnil za N1.
Ministrstvo za zdravje je na problematiko pomanjkanja osebnih zdravnikov odgovorilo z vzpostavitvijo posebnih ambulant za paciente, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika. Ministrstvo je predvidelo 19 takšnih ambulant, končno število bo odvisno od pripravljenosti zaposlenih. Ti se bodo v ambulante vključevali prostovoljno. Zdravniki bodo za uro dela prejeli približno 80 evrov neto plačila, medicinske sestre pa okoli 35. Ukrep, ki je začasne narave, je namenjen večji dostopnosti zdravstvene oskrbe na primarni ravni.
Brez osebnega zdravnika je v Sloveniji trenutno 132 tisoč ljudi ali 6,26 odstotka vseh, ki so obvezno zdravstveno zavarovani, kažejo podatki, ki smo jih dobili od zavoda za zdravstveno zavarovanje. Predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS) Rok Ravnikar je za N1 pojasnil, da ti pacienti trenutno niso brez kakršnekoli oskrbe, ampak jih dodatno oskrbujejo v rednih ambulantah ali na urgencah.
“Kar pomeni povečano obremenjenost rednih ambulant, gnečo na urgencah, predvsem pa manj časa, ki ga posamezen zdravnik lahko nameni bolniku. Jasno je, da gre za gasilski ukrep, ki pacientom brez izbranega zdravnika lahko ponudi vsaj nekaj, predvsem čas. Idealno bi bilo, če bi odločevalci že pred leti resno vzeli opozorila zdravniških organizacij in pravočasno toliko izboljšali razmere dela v osnovnem zdravstvu, da bi bilo zanimanje za to delo zadostno. Tako pa zdaj manjka približno 250 zdravnikov. Teh ne moremo pričarati iz nič, bolnike pa je vseeno treba oskrbeti,” je opozoril.
“Boljših alternativ ni”
Ravnikar je danes v zapisu na družbenih omrežjih spomnil, da je ideja za take ambulante prišla iz zdravniških vrst spomladi leta 2019 ob krizi v Zdravstvenem domu Kranj. “Takrat so jo odločevalci zavrnili z ogorčenjem. Da so skoraj štiri leta pozneje postale realna možnost, pomeni, da je predlog utemeljen oziroma da boljših alternativ ni. Žal je potencial tega ukrepa zdaj veliko manjši, kot bi bil takrat,” je ocenil.
Če bo ukrep ministrstva za zdravje vsaj delno pomagal pri boljši dostopnosti primarne zdravstvene oskrbe, ta vseeno ne rešuje problema, da v Sloveniji kritično primanjkuje družinskih zdravnikov, ki razmere v ambulantah družinske medicine opisujejo kot padanje domin. Zdravniki odhajajo zaradi preobremenjenosti, tisti, ki ostajajo, pa so zaradi odhodov kolegov še bolj obremenjeni.
“Za redno nadurno delo zaradi prenizkega plačila ni pravzaprav nikakršnega zanimanja med zdravniki, še manj pa med medicinskimi sestrami, ki so na minimalni plači ali celo pod njo. S tem ukrepom se poskuša iz bazena zdravstvenega kadra (tudi sestre, ne samo zdravniki, op. a.) pridobiti dodaten ordinacijski čas in oskrbeti paciente brez izbranega osebnega zdravnika. To poskušamo pravzaprav z zlorabo dejstva, da so osnovne plače v primarnem zdravstvu tako nizke, da lahko z dovolj stimulativnim plačilom motiviramo del tega kadrovskega bazena za opravljanje dodatnih ur prek rednega delovnega časa in morebitnih obveznosti dežurstev. Konec koncev, to drži pokonci pravzaprav celotno dežurno službo v zdravstvu že vsa leta,” je predstavil Ravnikar, ki je v svojem zapisu na družbenih omrežjih spomnil tudi, da stimulativno plačilo v praksi pomeni trikratno osnovno urno postavko za redno delo.
Medtem nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber ambulante za bolnike brez osebnega zdravnika vidi kot “ambulante za izbrisane” in meni, da gre za sistemsko korupcijo.
“Tako kažejo tudi empirični podatki pri iskanju nadomeščanj na trgu delovne sile pri zasebnikih. Zavedati se moramo, da je trenutna urna neto postavka ambulantne srednje sestre okoli 6 evrov in zdravnika specialista 14 evrov. Kakšne pa so postavke za na primer hišno pomočnico ali varuško, pa tudi vemo. Če hočemo kader motivirati za dodatno delo prek rednega delovnega časa, je treba misliti izven obstoječih okvirov,” je ocenil.
Ravnikar meni, da je varovalka, ki določa, da bi bili do stimulativnega plačila lahko upravičeni zgolj zaposleni v javnih zavodih, ki dosegajo 1.895 glavarinskih količnikov na tim, nujna. “Predvsem zato, da preprečimo prehajanje zaposlenih v javnih zavodih med svobodne zdravnike, ki bi sklepali ugodnejše pogodbe o delu. Ta proces žal teče že sedaj, a nepremišljen in nedodelan poskus v zgoraj opisani smeri ga lahko nenamenoma še pospeši. Pri organizaciji takih ambulant je treba omogočiti veliko fleksibilnost, saj se potrebe ob odpovedih, upokojitvah ali daljših bolniških pojavljajo skoraj dnevno. Klasično nadomeščanje odsotnosti kar s sosednjo (polno) ambulanto je ob velikih obremenitvah po navadi kaplja čez rob, ki sproži spiralo odpovedi. Prav to lahko spremljamo v Zdravstvenem domu Ljubljana,” je na družbenih omrežjih še poudaril vodja sekcije za družinsko medicino na Zdravniški zbornici Slovenije.
Ker se je o rešitvah za paciente brez izbranega zdravnika razmišljalo več let, so reakcije na t.i. ambulante za neopredeljene na prvo žogo v teh dneh pričakovane; tu je malo daljši pogled: 🧵 pic.twitter.com/DqO2jtbHvv
— Rok Ravnikar (@RRavnikar) January 4, 2023
“Slabše kot zdaj ne more biti”
Organiziranje ambulant za paciente brez osebnega zdravnika Ravnikar vidi kot rešitev v sili. “Alternativa ambulantam za paciente brez zdravnika je samo nadaljnje siljenje ali motiviranje z dodatki, da obstoječi kader že v rednem ordinacijskem času oskrbi oziroma opredeli še večje število pacientov. Glede tega opozarjam, da so rezerve v tem že tako ali tako izčrpane, da ne govorimo o strokovni spornosti takega delovanja na račun časa za pacienta,” je dodal.
Čeprav kritičen do slabega plačila zaposlenih v primarnem zdravstvu, predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri ZZS ukrep odprtja dodatnih ambulant kljub temu pozdravlja. “Ambulante za paciente brez zdravnika ponujajo zagotovljen ordinacijski čas, kar je pomembno. Vsak pacient, ki bo oskrbljen v novih ambulantah, pomeni manj pritiska na redne ambulante in urgence,” je pojasnil za N1 in dodal, da je kot pred vsako novostjo o organizaciji delovanja ambulant še precej nejasnosti in vprašanj.
“Gre tudi za organizacijski izziv vodstva zdravstvenih domov. Menim, da slabše, kot je zdaj, ne more biti. Osebno bi si želel, da bi namesto teh ambulant v tem trenutku takoj pridobili 100 novih družinskih zdravnikov, da bi vsi skupaj lahko normalno delali. Še najbolj pa bi bili zadovoljni pacienti. Manjkajočih družinskih zdravnikov ne moremo pričarati čez noč, pacienti pa potrebujejo oskrbo danes. Od ideološkega boja proti privatizaciji ali celo razrednega boja proti zdravnikom nimajo nič,” je še poudaril Ravnikar.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje