Težave s črpanjem evropskega denarja še krepijo dvome o vodenju gradbenih investicij na ministrstvu za zdravje. Eden od nekdanjih uradnikov ministrstva je celo kazensko ovadil Aleša Šabedra, ki je bil pristojen za to področje, vlada pa ga je zamenjala. In čeprav na ministrstvu zagotavljajo, da bo denar iz EU porabljen, dva nova projekta pa vzbujata nove dvome. To sta nabava drage medicinske opreme, ki jo spremljajo očitki o korupciji, in projekt logističnega centra NIJZ, ki bi moral biti končan do decembra, pa se še ni zares začel.
Slovenija je na začetku cikla investicij v zidove zdravstvenih zavodov, kakršnega še ni bilo. Pri izvajanju investicij pa se pojavljajo dvomi o učinkovitosti in transparentnosti ter celo o zakonitosti.
Za to področje je v mandatu te vlade pristojen urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki je organ v sestavi ministrstva za zdravje. Direktorja urada Aleša Šabedra, ki so mu nekdanji podrejeni uradno in neuradno očitali številne nepravilnosti, je vlada razrešila. Namesto njega je imenovala Tomaža Pliberška, ki je bil pred leti Šabedrov sodelavec, nato pa so se njuni odnosi poslabšali.
Vlada: 23,5 milijona evrov ni izgubljenih
Prejšnja koalicija je sprejela zakon, ki obljublja dve milijardi evrov do leta 2031, za številne projekte pa je tudi izborila možnost sofinanciranja iz Evropske unije. Vendar vsaj šest od teh investicij ne bo končanih v rokih, zato se je sedanja vlada odpovedala evropskemu denarju, ki je bil predviden zanje. Skupno naj bi bile vredne dobrih 125 milijonov evrov, EU pa bi morala od tega plačati okoli 110 milijonov evrov.
Z izjemo dveh projektov v UKC Ljubljana – energetske sanacije sedmih stavb in ureditev stavbe ZVD – bodo projekti, ki ne bodo ujeli roka za črpanje evropskih sredstev, vseeno izpeljani, zagotavljajo na ministrstvu za zdravje.
Zagotavljajo pa tudi, da bo evropski denar, kjer je to mogoče, preusmerjen v druge projekte. Pri mariborski infekcijski kliniki te možnosti ni, saj je bilo 40 milijonov evrov zanjo vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, tega pa je morala Slovenija zaradi gospodarske rasti okrniti.
Tako ostane pet projektov z nesojenim financiranjem iz EU, ki bi ga bilo mogoče porabiti drugod. Skupno naj bi stali 86,6 milijona evrov, od tega naj bi dobrih 70 milijonov evrov zagotovila EU. Namesto njih bo poskušalo ministrstvo za zdravje do decembra izvesti dva projekta, ki pa sta skupaj vredna 45,6 milijona evrov. Torej 23,5 milijona evrov manj od evropskega denarja, ki je bil predviden za pet projektov, ki so izgubili sofinanciranje.
Na vladi zagotavljajo, da ta denar ni izgubljen. Države članice namreč vedno projekte načrtujejo tudi preko zneska, ki jim je na voljo iz evropskih skladov. S tem se zavarujejo prav pred možnostjo, da vsi projekti ne bodo izvedeni v roku. Če pa na koncu vendarle so, “presežne” stroške pokrije državni proračun.
Dvomi tudi o dragih napravah in logističnem centru
Nadomestna projekta za porabo evropskega denarja sta nakup drage medicinske opreme za 41,7 milijona evrov in gradnja logističnega centra Nacionalnega inštituta za javno zdravje v ljubljanskem BTC za 4,9 milijona evrov.
Ministrstvo za zdravje je želelo za nakup diagnostičnih in terapevtskih naprav porabiti 63,3 milijona evrov evropskega denarja, vendar očitno minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek v tolikšen znesek ni privolil. V odločitvi, ki jo je podpisal, je namreč za drago medicinsko opremo določenih 20 milijonov evrov manj evropskih sredstev, kot je predlagalo zdravstveno ministrstvo.
Ministrstvo za zdravje se je v tem mandatu do zdaj lotilo enega večjega nakupa drage medicinske opreme, in sicer nabave 16 aparatov za magnetno resonanco. Stali naj bi 49 milijonov evrov, a po podatkih, ki jih je ministrstvo sporočilo potencialnim ponudnikom, ne bodo plačani iz EU.
Pri tem naročilu se je močno zapletlo. Eden od ponudnikov, podjetje GH Holding, je trdil, da je razpis napisan za njegovega tekmeca, podjetje Siemens Healthcare. Šabeder je zato odpustil in policiji prijavil uradnika Smilijana Mekicarja, ki je vodil naročilo. Mekicar je očitke zanikal, pri tem pa so ga podprli tudi radiologi, ki so v postopku naročila pripravljali tehnične specifikacije. Poudarjali so, da je bil Šabeder tisti, ki se je nestrokovno vpletel v razpis.
Mekicar nam je potrdil, da je maja zoper nekdanjega šefa podal kazensko ovadbo na policijo. Poleg vpletanja v razpis za 16 MR-naprav mu očita tudi nepravilnosti pri gradbenih investicijah v bolnišnicah Ptuj, Celje, Murska Sobota, Novo mesto in Postojna. O nekaterih od teh projektov smo pisali v članku Razkrivamo, kaj se zgodi tistim, ki so proti milijonskim podražitvam v zdravstvu.
Postavlja se torej vprašanje, ali bo ministrstvu do konca novembra res uspelo zapraviti več kot 40 milijonov evrov za drago medinsko opremo.
Enako vprašanje se postavlja tudi pri investiciji v logistični center NIJZ. Tudi ta projekt mora biti končan do decembra, vendar NIJZ in ministrstvo nista še niti izbrala, kdo bo izdelal projektno dokumentacijo. Šele ko bo ta narejena, bodo lahko izvedli razpis za izvajalca gradbenih del.
1,55 milijona evrov je ministrstvo že porabilo. Toliko so stale nepremičnine v ljubljanskem BTC, kjer bodo logistični center postavili. Ministrstvo jih je pred dobrega pol leta kupilo od podjetja Adles Nep, ki pa jih je kupil spomladi 2021 v stečajnem postopku podjetja Vetpet. Zanje je Adles Nep plačal 874.000 evrov, kažejo javne objave.
Iz podjetja Adles Nep poslov niso želeli komentirati. Iz njihovega odziva je mogoče sklepati samo, da so po nakupu vlagali v nepremičnino in da znesek, ki so ga za nepremično dobili oni, ne vključuje davkov, medtem ko so znesek, ki ga je njim plačala država, davke vključuje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje