Delegaciji ZDA in Irana na poti v Doho, a srečanje med njima še ni gotovo

ZDA in Iran so ločeno sporočili, da bodo ta teden v Katar poslali delegacije, čeprav je Teheran vztrajal, da se ni strinjal s srečanjem z ZDA "na nobeni ravni", potem ko so napadi v Perzijskem zalivu pretekli konec tedna ogrozili pogajanja o končanju vojne.

Da se nameravajo ameriški in iranski predstavniki v Dohi znova sestati v torek, je med prvimi poročal ameriški novičarski portal Axios, temu pa je kasneje na omrežju Truth Social pritrdil tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je zapisal, da je za srečanje zaprosil Teheran. "IRAN JE ZAPROSIL ZA SREČANJE. POTEKALO BO JUTRI V DOHI," je zapisal.

Tudi tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je kmalu zatem za televizijo Fox News dejala, da bosta na "pogovore na visoki ravni" v Dohi ta teden odpotovala Trumpov posebni odposlanec Steve Witkoff in njegov zet Jared Kushner, ob tem pa bodo po njenih besedah potekali tudi tehnični pogovori. "Kar zadeva nas, mi spoštujemo premirje. Na nasilje pa bomo odgovorili z nasiljem," je še povedala Leavitt.

Iran vztraja, da ni predvidenih nobenih pogajanja z ZDA

Da ta teden v katarsko prestolnico potuje tudi iranska delegacija, je sicer kasneje sporočil tudi tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagei. Kot je pojasnil, bo iranska ekipa v Katarju razpravljala o načrtovani sprostitvi zamrznjenih iranskih sredstev in drugih vprašanjih, povezanih z dogovorom, ob tem pa poudaril, da pot ameriških predstavnikov v Doho nima nobene povezave z obiskom iranske delegacije v mestu.

"Nismo še vstopili v fazo pogajanj o končnem sporazumu," je ob tem dejal Bagei in dodal, da "v prihodnjih dneh ne bo nobenih pogajalskih sestankov z ameriško stranjo na nobeni ravni".

Tudi namestnik iranskega zunanjega ministra Kazem Garibabadi je danes med obiskom v Omanu dejal, da "tehnični pogovori delovnih skupin niso načrtovani". Dodal je, da bo nov krog pogajanj potekal takrat, "ko bodo izpolnjeni vsi pogoji in bo dosežen dogovor o datumu in kraju", je ob sklicevanju na iranske medije poročala nemška tiskovna agencija dpa. Poudaril je še, da se bodo posvetovanja nadaljevala prek posrednikov.

Med ZDA in Iranom je bil 17. junija podpisan memorandum o razumevanju v 14 točkah, s katerim je bila po več kot 100 dneh vojne vzpostavljena prekinitev ognja. Steklo je tudi 60-dnevno obdobje za pogajanja o trajnejšem mirovnem dogovoru, iranskem jedrskem programu in drugih odprtih vprašanjih. Predvideno je bilo tudi ponovno odprtje Hormuške ožine, pri čemer pa je prihajalo do zapletov.

Ameriške sile so v petek znova napadle Iran v odgovor na napad na tovorno ladjo z dronom v Hormuški ožini. Iran je nato napadel ameriške cilje na Bližnjem vzhodu. Ti so sicer povzročili nekaj škode v Bahrajnu in Kuvajtu, niso pa bile v njih prizadete ameriške sile.

Vsi iranski droni in rakete, ki so leteli proti Bahrajnu in Kuvajtu, naj bi bili sestreljeni oziroma niso zadeli ciljev, izjavo uradnika povzema ABC.

Strani naj bi se po navedbah neimenovanih vladnih virov strinjali, da bosta ustavili spopade, med nadaljevanjem pogajanj o končanju vojne pa bodo dovolili ladijski promet skozi Hormuško ožino.

Iran in Oman začela pogovore o upravljanju Hormuške ožine

Iran in Oman sta medtem začela pogovore o upravljanju Hormuške ožine. Na srečanju skupnega odbora za Hormuško ožino so pregledali aktualna vprašanja ter izmenjali stališča o prihodnjem upravljanju te strateško pomembne pomorske poti, je danes na omrežju X sporočil Garibabadi.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v nedeljo sporočil, da ima Iran popoln nadzor nad prometom, ki bo potekal skozi Hormuško ožino naslednjih 30 dni. Vsakršno tuje vmešavanje bi lahko ustvarilo dodatne napetosti in zamaknilo ponovno odprtje ožine, je dodal in poudaril, da lahko ožino znova odpre le Teheran in nihče drug.

Iranski predsednik Masud Pezeškian pa je danes dejal, da bo Iran v okviru dogovora za končanje vojne z ZDA prejel šest od približno dvanajst milijard dolarjev iz svojih zamrznjenih sredstev v Katarju, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in sultan Omana Hajtam bin Tarik sta se sicer v današnjem pogovoru v Parizu zavzela za "svobodno plovbo brez omejitev in pogojev" v Hormuški ožini ter se dogovorila za skupne operacije razminiranja. Iran je v odzivu opozoril Francijo, da z napovedjo sodelovanja pri razminiranju "dodatno zapleta razmere" v ožini.