Ali lahko med dopustom delate drugje?

Poletje je čas dopustov, za nekatere pa tudi sezonskih del in priložnostnih zaslužkov.

Ali je dovoljeno med letnim dopustom opravljati delo pri drugem delodajalcu, na primer prek podjemne pogodbe ali kot samostojni podjetnik? Kaj pravi zakon, pojasnjuje inšpektorat za delo.

Dopust je namenjen počitku in rekreaciji

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) letni dopust ureja v posebnem poglavju.

"Iz narave pravice do dopusta izhaja, da je za njeno uresničitev bistveno, da gre za prekinitev opravljanja delavčevih delovnih obveznosti zaradi počitka in rekreacije ter izrabe prostega časa v skladu z njegovimi potrebami in potrebami njegove družine," so poudarili in dodali, da to izhaja tudi iz sodne prakse Sodišča EU.

Področje ureja evropska direktiva o določenih vidikih organizacije delovnega časa.

V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča EU je cilj pravice do plačanega letnega dopusta, kot določa direktiva, delavcu omogočiti, da se spočije od izvajanja nalog, ki jih ima na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ter da ima na voljo čas za sprostitev in razvedrilo.

"Regeneracija delavčevega zdravja in delovnih zmožnosti za delo v prihodnjem obdobju zmanjšuje možnosti za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni in invalidnosti delavcev," so še izpostavili na inšpektoratu.

Dopust je treba izkoristiti

Prav zaradi namena letnega dopusta se minimalni letni dopust ne sme nadomestiti z denarnim nadomestilom, niti se ne smejo predpisati taki pogoji za pridobitev in izrabo, ki bi ga dejansko izvotlili ali onemogočili delavcem njegovo pridobitev ali prenos v naslednje leto, če dopusta iz različnih razlogov niso mogli izrabiti v referenčnem letu, so poudarili na inšpektoratu.

Edina izjema, ko lahko namesto koriščenja dopusta delavec prejme denarno nadomestilo, je ob prenehanju delovnega razmerja.

164. člen ZDR-1 določa, da se delavec pravici do letnega dopusta ne more odpovedati.

Med dopustom velja pravica do odklopa

Spomnili so tudi na pravico do odklopa, ki je bila uzakonjena z zadnjo novelo zakona o delovnih razmerjih.

Delodajalec mora delavcem zagotoviti pravico do odklopa, ki pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo ne bo na razpolago delodajalcu. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe.

Več o pravici do odklopa in kako jo uveljaviti, preberite v članku na tej povezavi.

Delo med dopustom izrecno ni prepovedano

Na inšpektoratu poudarjajo, da delavec med dopustom ostaja v delovnem razmerju. To pomeni, da mora še naprej spoštovati svoje pogodbene in zakonske obveznosti, kot so upoštevanje delodajalčevih navodil, obveznost obveščanja, prepoved škodljivega ravnanja, varovanje poslovne skrivnosti in konkurenčna prepoved.

Slednja pomeni, da delavec med trajanjem delovnega razmerja brez soglasja delodajalca ne sme opravljati dela ali poslov, ki bi konkurirali njegovemu delodajalcu in bi mu lahko povzročili škodo.

Zakon o delovnih razmerjih ne vsebuje določbe, ki bi delavcu izrecno prepovedovala delo pri drugem delodajalcu med dopustom. Toda inšpektorat opozarja, da bi bilo treba takšno ravnanje presojati skozi namen letnega dopusta. Če delavec dopust izkoristi za opravljanje drugega dela, se namreč lahko postavi vprašanje, ali je sploh dosežen njegov osnovni cilj – počitek in obnova delovne sposobnosti.

Kaj, če delo opravljate prek s. p. ali podjemne pogodbe?

Glede sklepanja podjemnih pogodb oziroma dela preko s. p. inšpektorat izpostavlja, da mora za zakonito opravljanje dela vedno obstajati pravna podlaga, ki mora ustrezati dejanski naravi oziroma dejanski vsebini razmerja.

Način plačila ali pravna oblika sama po sebi tako ne spremeni pravil in dejstva, da je dopust namenjen počitku, in ne delu, četudi pri drugem delodajalcu. Tudi če delate prek s. p. ali pogodbe, gre lahko za (prikrito) delovno razmerje.

Pri ugotavljanju obstoja delovnega razmerja so namreč bistvene dejanske okoliščine, ki kažejo, kako se pogodbeno razmerje uresničuje v praksi, in ne poimenovanje razmerja s strani pogodbenih strank ali status pogodbenih strank, so poudarili.

Po čem se delovno razmerje loči od drugih civilno-pravnih pogodbenih razmerij? "Gre za razmerje med delavcem in delodajalcem, ki je prostovoljno, delavec se vključi v organiziran delovni proces delodajalca, delo opravlja za plačilo, osebno, nepretrgano in po navodilih ter pod nadzorom delodajalca," so navedli na inšpektoratu.

Če obstajajo elementi delovnega razmerja, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon. Kršitev je sankcionirana kot prekršek, so še dodali.