Nas bo požrl "živi pesek" človeške dobe?

Pogosto si predstavljamo, da se bo težava segrevanja Zemlje in podnebnih sprememb rešila sama od sebe, če bomo zmanjšali globalne emisije.

V resnici pa to traja veliko dlje, kot si lahko predstavljamo – včasih več sto ali celo tisoč let.

Vstopili smo v zelo pomembno obdobje, imenovano antropocen, ki dobesedno označuje globok vpliv človeka na Zemljo in odpira ključno vprašanje, kaj lahko v prihodnosti pričakujemo od planeta, ki smo ga tako močno spremenili.

Znanstveniki opozarjajo, da bo zaradi manjših, neizogibnih emisij planet ostal ujet v toplejšem stanju še tisoče let.

To pomeni, da bi lahko obtičali v "živem pesku" antropocena, piše portal Science X.

Nova študija, objavljena v reviji Earth's Future, se osredotoča na dolgoročno perspektivo podnebnih sprememb.

Ujeti v dolgotrajno vročino

Tudi če bi že jutri drastično zmanjšali emisije, se podnebje ne bi hitro vrnilo v prejšnje stanje.

Eden od razlogov je ogljikov dioksid, ki v ozračju ostaja zelo dolgo.

Študije ocenjujejo, da približno 20 odstotkov ogljikovega dioksida (CO₂) ostane v zraku več stoletij, zadnjih deset odstotkov pa potrebuje več deset tisoč let, da izgine.

Ko je CO₂ enkrat izpuščen, torej segreva planet zelo dolgo. Nova raziskava pa izpostavlja presenetljivo ugotovitev: "Že najmanjše neizogibne preostale emisije (na primer iz prehranskega sektorja) lahko povzročijo nadaljevanje globalnega segrevanja tudi brez drugih človekovih vplivov."

Tudi zanemarljive stalne emisije – denimo iz kmetijstva ali rabe zemljišč – bi lahko Zemljo zaklenile v toplo stanje.

To je skrb vzbujajoče, saj Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) ugotavlja, da so številne podnebne spremembe, kot sta taljenje ledu in segrevanje oceanov, na časovnih lestvicah od stoletij do tisočletij v bistvu nepovratne.

Če vse to povežemo, pomeni, da bi lahko bil porast temperature, če ne dosežemo ničelnih emisij, zacementiran za številne prihodnje generacije.

Tri možne prihodnosti: obvladljiva, nevarna ali neobvladljiva

Kam torej vodi pot naprej?

Raziskovalci opisujejo tri možne scenarije prihodnosti.

"Obvladljiv" antropocen oziroma "zelena" pot zaznamuje hitro zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, podobno strogim scenarijem blaženja podnebnih sprememb, ki jih opisuje IPCC – na primer scenarij, imenovan SSP1–1.9.

Po tem scenariju globalno segrevanje sredi stoletja doseže vrh pri približno 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo, nato pa postopoma upada.

Druga možnost je "nevaren" antropocen, ki sledi srednji poti (podobni scenariju SSP2–4.5).

Ta predvideva nadaljevanje emisij vse do obdobja po sredini stoletja, pri čemer globalne temperature do konca stoletja dosežejo približno 2 stopinji Celzija nad predindustrijsko ravnjo in se nato stabilizirajo.

Tretji in najbolj skrajen scenarij je "neobvladljiv" antropocen oziroma "rdeča" pot, pri kateri nevarni povratni mehanizmi dodatno pospešijo segrevanje.

V tem primeru kombinacija srednjega emisijskega scenarija, kot je SSP2–4.5, in visoke podnebne občutljivosti povzroči nezaustavljivo globalno segrevanje.

"Že zdaj smo ujeti v živi pesek antopocena"

Ne glede na izbrano pot imajo povratni mehanizmi ključno vlogo.

Če segrevanje preseže določene pragove, lahko Zemljini lastni sistemi – taljenje permafrosta, sušenje gozdov ali zmanjševanje arktičnega ledu – dodatno okrepijo segrevanje.

Avtorji opozarjajo, da bi v takšnem primeru naravni povratni procesi lahko prevladali nad našimi neposrednimi emisijami, kar bi pomenilo resnično "neobvladljiv" izid.

Kot so zapisali: "Že zdaj smo ujeti v metaforični ‘živi pesek antropocena' (Anthropocene quicksand), iz katerega nas lahko reši le aktivno ukrepanje proti posledicam, kot je globalno segrevanje."

Znanstveniki se strinjajo, da bi brez človekovega posredovanja ti povratni procesi lahko ohranjali planet nevarno topel zelo dolgo časa.

IPCC na primer ugotavlja, da bodo ob sprožitvi določenih prelomnih točk dvig morske gladine in druge spremembe ostali povišani še tisoče let.

Tudi ob najboljših možnih zmanjšanjih emisij ima Zemljino podnebje dolg spomin.

Tudi če segrevanje ustavimo, temperature in morska gladina ostanejo visoke še stoletja.

Led, ki se stali, ostane staljen, oceani, ki se segrejejo, pa ostanejo topli.

Mračna podoba, ki jo prikazuje študija, je naslednja: brez agresivnih ukrepov za zmanjšanje emisij bi lahko planet potreboval tisoče let, da se ponovno ohladi.

Dolga pot pred nami. Kaj moramo razumeti?

Naša današnja dejanja bodo imela izjemne posledice v prihodnosti.

Po mnenju znanstvenikov okno priložnosti za ohranitev Zemlje v "obvladljivem" stanju še ni zaprto.

Temu "živemu pesku" se lahko izognemo le z nujnim zmanjšanjem emisij na skoraj ničelno raven ter z odstranjevanjem ogljika iz ozračja.

Čeprav prihodnost vključuje tudi skrb vzbujajoče scenarije, ti niso neizogibni.

Še vedno imamo čas za ukrepanje. Vsak delček ogljika, ki ga ne izpustimo, pomeni manj segrevanja v prihodnosti.

Študija poudarja ostro resničnost: samozadovoljstva si ne moremo privoščiti. Tudi majhne, a stalne emisije, ki nastajajo iz dneva v dan, imajo ob pogledu skozi tisočletja izjemno velike posledice.

Odločevalci morajo razumeti, da bodo naše izbire imele resne posledice.

Če ne bomo ukrepali, bomo tonili vse globlje v živi pesek antropocena in njegovih podnebnih vplivov.

S skupnimi prizadevanji za zmanjšanje emisij in povečanje odpornosti planeta pa lahko pomagamo ohraniti Zemljo na vzdržni poti tudi za prihodnje rodove, piše Sayan Tribedi za portal Science X.