Padajo temperaturni rekordi, požarna ogroženost pa ni razglašena. Zakaj?

Vročina še vedno pritiska, tako pa bo predvidoma do srede. Ta konec tedna so na desetih postajah v Sloveniji izmerili junijske temperaturne rekorde, to vreme pa vztraja že kar nekaj časa. A medtem ko je lani tak čas v večjem delu države veljala velika požarna ogroženost, ki smo jo razglasili še pred začetkom vročinskega vala, je letos drugače.

Veliko ali zelo veliko požarno ogroženost oziroma spremembo stopnje požarni ogroženosti pri nas razglasi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) ali lokalna skupnost. Pri tem lahko slednja požarno ogroženost razglasi le na svojem območju, o tem pa mora takoj obvestiti upravo.

Trenutno podatki Agencije RS za okolje kažejo, da je požarna ogroženost velika oziroma zelo velika praktično po vsej državi, z izjemo Obale in Bovškega.

Kot so za N1 pojasnili na Arsu, pri določanju te stopnje deluje avtomatika, ki upošteva temperature in količino padavin. Gre torej le za informativno oceno, pristojnosti za razglasitev požarne ogroženosti pa, kot že omenjeno, nimajo.

"Če je vroče in ni padavin, to ne pomeni nujno, da je požarna ogroženost velika. Trenutno je še vse zeleno – tla so suha, a rastlinje ni izsušeno," ob tem dodaja meteorolog Andrej Velkavrh.

Uprava za zaščito in reševanje ocenjuje, da situacija še ni kritična

Kot je razvidno iz Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju, se požarna ogroženost za posamezna območja ugotavlja na podlagi več dejavnikov. Med drugim na upravi upoštevajo podnebne značilnosti, trenutne in predvidene vremenske razmere, podatke agencije za okolje, števila, lokacije in obseg požarov v naravnem okolju in pa ugotovitve s terena, ki jih dobijo od Zavoda za gozdove Slovenije, lokalnih skupnosti in drugih organizacij.

Za razglasitev požarne ogroženosti se uprava tokrat ni odločila zato, ker je od zadnjih padavin minilo manj kot teden dni, površine v naravnem okolju pa tako večinoma še niso izsušene, so navedli za N1. Tudi požari v naravnem okolju se sicer pojavljajo, a ne v pretiranem številu, pogorele površine pa so zaenkrat še majhne, so dodali.

Trenutne situacije po mnenju uprave tudi ne gre primerjati z letom 2022, ko so območje Krasa prizadeli uničujoči požari v naravi. Preden so vzniknili, je bilo namreč večtedensko obdobje suhega in vročega vremena, ki je močno izsušilo površine v naravnem okolju, zlasti na Primorskem, medtem ko trenutni vročinski val traja le kakšen teden.

Kljub temu da je požarna ogroženost naravnega okolja na nekaterih območjih povečana, pa bo uprava za zaščito in reševanje razmere ponovno ocenila v sredini tedna, ko vremenoslovci Arsa napovedujejo padavine in padec temperatur ozračja.

"Velike požarne ogroženosti naravnega okolja na določenih območjih zaradi navedenega na URSZR še nismo razglasili, bomo pa to storili v primeru nadaljnjega poslabšanja razmer," so sklenili.

V primeru, da uprava razglasi veliko ali zelo veliko požarno ogroženost, je prepovedano:

• kuriti;
• kuriti kresove;
• požigati na območju ob infrastrukturnih objektih
• izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar;
• izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, zaradi zatiranja prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja, ki lahko ogrozijo gozd;
• izvajati ognjemete.

V vsakem primeru pa je prepovedano požiganje, odmetavanje gorečih predmetov ali snovi in pri kurjenju uporabljati vnetljive, eksplozivne in oksidativne snovi. V gozdu in na zemljiščih, ki imajo gozdno rastje, je kurjenje izven urejenih kurišč prepovedano, prav tako je prepovedano uporabljati odprti ogenj v gozdovih na Krasu in drugih posebno ogroženih gozdovih.