Padajo temperaturni rekordi, požarna ogroženost pa ni razglašena. Zakaj?

Večji del Evrope, z njo pa tudi Slovenija, je že skoraj dva tedna v primežu vročinskega vala. Temperature so vrtoglavo visoke, padajo rekordi, ob tem pa se postavlja vprašanje: kaj pa požarna ogroženost?
Vročina še vedno pritiska, tako pa bo predvidoma do srede. Ta konec tedna so na desetih postajah v Sloveniji izmerili junijske temperaturne rekorde, to vreme pa vztraja že kar nekaj časa. A medtem ko je lani tak čas v večjem delu države veljala velika požarna ogroženost, ki smo jo razglasili še pred začetkom vročinskega vala, je letos drugače.
Veliko ali zelo veliko požarno ogroženost oziroma spremembo stopnje požarni ogroženosti pri nas razglasi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ali lokalna skupnost. Pri tem lahko slednja požarno ogroženost razglasi le na svojem območju, o tem pa mora takoj obvestiti upravo.
Več kraških občin razmišlja o razglasitvi požarne ogroženosti
Kraške občine Sežana, Divača, Komen Hrpelje - Kozina ter Uprava RS za zaščito in reševanje zaradi vročine razmišljajo o razglasitvi požarne ogroženosti. Župani in predstavniki uprave ob suši za STA napovedujejo ukrepe v prihodnjih dneh, mogoče že danes ali v torek. Stanje namreč močno povečuje tveganje za nastanek obsežnih požarov, so še opozorili.
Trenutno podatki Agencije RS za okolje kažejo, da je požarna ogroženost velika oziroma zelo velika praktično po vsej državi, z izjemo Obale in Bovškega.
Kot so za N1 pojasnili na Arsu, pri določanju te stopnje deluje avtomatika, ki upošteva temperature in količino padavin. Gre torej le za informativno oceno, pristojnosti za razglasitev požarne ogroženosti pa, kot že omenjeno, nimajo.
"Če je vroče in ni padavin, to ne pomeni nujno, da je požarna ogroženost velika. Trenutno je še vse zeleno – tla so suha, a rastlinje ni izsušeno," ob tem dodaja meteorolog Andrej Velkavrh.

Pri zelo veliki požarni ogroženosti je za požar dovolj že iskra, širjenje pa je zelo hitro. To je vroč požar, ki se prenese v krošnje dreves tudi na širšem območju. V požaru zgori zelo veliko organskega goriva, ogenj zajame tudi srednje in debelo gorivo. Požar se razširi tudi na normalno vlažna področja. Kontrola požara je izjemno težka, za gašenje požara je potrebno vložiti izredno velike napore in vsa razpoložljiva sredstva.
Pri veliki požarni ogroženosti vžigalica v vsakem primeru povzroči požar, ta pa se v gozdu hitro širi. V glavnem so to vroči površinski požari, ki ponekod zajamejo tudi krošnje dreves. V požaru zgori veliko organskega goriva, kontrola požara je težka, za gašenje požara je potrebno vložiti velike napore in veliko sredstev.
Kdaj uprava razglasi požarno ogroženost
Kot je razvidno iz Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju, se požarna ogroženost za posamezna območja ugotavlja na podlagi več dejavnikov. Med drugim na upravi upoštevajo podnebne značilnosti, trenutne in predvidene vremenske razmere, podatke agencije za okolje, števila, lokacije in obseg požarov v naravnem okolju in pa ugotovitve s terena, ki jih dobijo od Zavoda za gozdove Slovenije, lokalnih skupnosti in drugih organizacij.

V primeru, da uprava razglasi veliko ali zelo veliko požarno ogroženost, je prepovedano:
- kuriti;
- kuriti kresove;
- požigati na območju ob infrastrukturnih objektih
- izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar;
- izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, zaradi zatiranja prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja, ki lahko ogrozijo gozd;
- izvajati ognjemete.
V vsakem primeru pa je prepovedano požiganje, odmetavanje gorečih predmetov ali snovi in pri kurjenju uporabljati vnetljive, eksplozivne in oksidativne snovi. V gozdu in na zemljiščih, ki imajo gozdno rastje, je kurjenje izven urejenih kurišč prepovedano, prav tako je prepovedano uporabljati odprti ogenj v gozdovih na Krasu in drugih posebno ogroženih gozdovih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje