Američani preložili načrtovano vrnitev astronavtov na Luno za eno leto

Svet 10. Jan 202407:44 1 komentar
Harrison Schmitt, Luna, Astronavt, ameriška zastava, vesolje, Apollo 17
Harrison Schmitt, misija Apollo 17, leta 1972 (Foto: WIKIPEDIA)

Zaradi tehničnih izzivov so ZDA preložile načrtovano vrnitev astronavtov na površje Lune do leta 2026. Projekt vrnitve na Luno, ki je poimenovan Artemida, je bil uradno napovedan leta 2017 kot del načrtov Nase za vzpostavitev trajne prisotnosti človeka na Zemljinem naravnem satelitu in uporabo tam pridobljenih izkušenj za prihodnjo misijo na Mars.

ZDA zaradi tehničnih izzivov in zamud prestavljajo načrtovano vrnitev astronavtov na površje Lune z leta 2025 na leto 2026, je v torek povedal vodja ameriške vesoljske agencije Nasa Bill Nelson, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Projekt vrnitve na Luno, ki je poimenovan Artemida, je bil uradno napovedan leta 2017 kot del načrtov Nase za vzpostavitev trajne prisotnosti človeka na Zemljinem naravnem satelitu in uporabo tam pridobljenih izkušenj za prihodnjo misijo na Mars.

Prva misija Artemida 1, ki je bila testni polet brez posadke na Luno in nazaj, je bila po več preložitvah izvedena leta 2022. Misija Artemida 2, ki vključuje potovanje človeške posadke do Lune brez pristanka na površini, je bila prestavljena s konca tega leta na september 2025, je novinarjem povedal Nelson.

Misija Artemida 3, v okviru katere naj bi na Luno poslali prvo žensko astronavtko, naj bi nato sledila šele septembra 2026. “Varnost je naša najpomembnejša prednostna naloga, poleg tega pa želimo ekipam projekta Artemida dati več časa za reševanje izzivov,” je dejal Nelson.

NASA želi zgraditi tudi lunarno vesoljsko postajo Gateway, kjer se bodo vesoljska plovila priklapljala med poznejšimi misijami.

Podjetje SpaceX Elona Muska je dobilo naročilo za izdelavo pristajalnega sistema za Artemido 3, ki temelji na različici prototipa rakete Starship, toda sistem še zdaleč ni pripravljen. Oba orbitalna preizkusa sta se končala z eksplozijo.

Zamude pri raketi Starship imajo verižne učinke, tudi sama misija Artemida 1 pa je razkrila tehnične težave. Toplotni ščit na kapsuli za posadko rakete Orion je nepričakovano erodiral, zemeljska konstrukcija, ki se uporablja za izstrelitev orjaške rakete SLS, pa je utrpela več poškodb, kot je bilo pričakovano.

Ključna razlika med misijami Apollo v 20. stoletju in sedanjim obdobjem serije misij Artemida je vse večja vloga komercialnih partnerstev pri raziskovanju vesolja. Slednja so del širše strategije vključevanja zasebnih podjetij, da bi zmanjšali stroške in naredili vesolje dostopnejše.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje