Ameriška vojska že tretjo noč zapored izvedla napade na Iran

Ameriška vojska je že tretjo noč zapored izvedla napade na Iran. Iranski mediji so poročali o več eksplozijah na otoku Kiš v Perzijskem zalivu, na območju pristaniškega mesta Bušer, otoku Kešm v Hormuški ožini in v mestu Bandar Abas, povzemajo tuje tiskovne agencije.

Med cilji ameriških napadov na Iran so bili "obalni obrambni sistemi, objekti za brezpilotne letalnike in rakete ter pomorska sredstva", je sporočilo ameriško centralno poveljstvo (Centcom).

Iran odgovoril z napadi na ameriške cilje v regiji

Iran se je odzval z napadi na ameriške cilje v zalivskih državah. Združeni arabski emirati so sporočili, da sta bila v iranskih raketnih napadih v Hormuški ožini zadeta dva tankerja, pri čemer je bil ubit en član posadke, osem pa je ranjenih. Kot je sporočilo njihovo obrambno ministrstvo, sta ladji zadeli dve raketi med plovbo v teritorialnih vodah Omana, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Iranska revolucionarna garda je sporočila, da je z raketami in brezpilotnimi letali napadla več objektov v Bahrajnu, vključno s stavbo, v kateri so nastanjene ameriške sile, je poročala iranska državna televizija.

Jordanska vojska je medtem sporočila, da je prestregla in sestrelila štiri rakete, ki so v zračni prostor Jordanije priletele z iranskega ozemlja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Iranska revolucionarna garda je sicer danes pozvala Jordanijo, naj konča vojaško sodelovanje z ZDA, češ da bi takšen korak pripomogel k obnovitvi regionalne varnosti, ter dodala, da Iran do jordanskega ljudstva ne goji sovraštva, poroča dpa. Obenem je potrdila, da je davi z balističnimi raketami napadla letalsko oporišče v državi, ki da ga je ameriška vojska uporabljala za izvedbo napadov na Iran.

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek kljub novim napadom izjavil, da je dogovor z Iranom še vedno možen. Pred tem je na Truth Social napovedal, da bodo ZDA prevzele nadzor nad Hormuško ožino in da ZDA znova uvajajo pomorsko blokado iranskih pristanišč, uvedle pa bodo tudi 20-odstotne pristojbine na ves tovor, ki pluje skozi Hormuško ožino. Centcom je danes sporočil, da bodo blokado pristanišč začeli danes ob 22. uri po srednjeevropskem času.

Kitajska poziva Iran in ZDA k vzpostavitvi varne plovbe v Hormuški ožini

Kitajska, ki je bila pred vojno največja uvoznica nafte prek Hormuške ožine, je medtem sprti strani pozvala, naj znova zagotovita varno plovbo skozi Hormuško ožino.

"Čimprejšnja vnovična vzpostavitev normalnega in varnega prehoda skozi ožino je želja celotne mednarodne skupnosti," je dejal tiskovni predstavnik kitajskega ministrstva za zunanje zadeve Lin Jian.

Dodal je, da si bo Peking še naprej prizadeval za normalizacijo razmer v zvezi s Hormuško ožino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Največja uvoznica nafte prek Hormuške ožine je bila prav Kitajska, njen uvoz nafte pa je junija po današnjih podatkih, na katere se sklicuje Reuters, dosegel najnižjo raven v skoraj desetih letih.

Kitajska je po začetku vojne proti Iranu hitro omejila uvoz nafte zaradi naraščajočih cen. Pri blaženju posledic potencialne krize se zanaša na strateške naftne rezerve - Peking se je odločil, da bo gorivo zadržal za domači trg, medtem ko strm padec porabe goriva po skokovitem zvišanju cen nafte kaže tudi, da lahko Kitajska ob še vedno naraščajočem ogromnem številu električnih vozil preživi tudi z manj nafte.

Zmanjšanje kitajskega uvoza surove nafte je pripomoglo k ublažitvi pomanjkanja v drugih državah v vzhodni Aziji, ki pa se prav tako zanašajo na uvoz nafte prek Hormuške ožine in bi še vedno lahko utrpele hude posledice, če ladijski promet skozi ožino ne bo kmalu stekel.