Se svet pogreza v nevarno spiralo vojaških izdatkov?

Voditelji držav članic Nata so se prejšnji teden zbrali v Turčiji na letnem vrhu zavezništva, medtem ko svetovni vojaški izdatki še naprej vztrajno naraščajo. Evropske članice so pod vplivom ruske grožnje in političnega pritiska Bele hiše naredile pomembne korake k povečanju obrambnih izdatkov.

Gre za del širšega svetovnega procesa vnovičnega oboroževanja, ki traja že približno desetletje. Geopolitične napetosti, tehnološki razvoj ter gospodarski in industrijski interesi pa kažejo, da se bo ta trend nadaljeval še dolgo.

Po podatkih Stockholmskega inštituta za mirovne raziskave Sipri svet obrambne izdatke povečuje že enajsto leto zapored, kar sovpada z začetkom ruske agresije proti Ukrajini leta 2014. V minulem desetletju so se povečali za 41 odstotkov. Leta 2025 je bilo za obrambo namenjenih skoraj 3.000 milijard ameriških dolarjev (več kot 2.600 milijard evrov) oziroma 2,5 odstotka svetovnega BDP. Čeprav je bila rast lani nižja kot leto prej, El Pais piše, da bi lahko leti 2026 in 2027 prinesli novo občutno povečanje izdatkov.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je denimo kongres zaprosila, naj za prihodnje proračunsko leto odobri povečanje proračuna Pentagona s sedanjega enega bilijona (875 milijard evrov) na 1,5 bilijona ameriških dolarjev (1,3 bilijona evrov). Med kongresniki sicer po navedbah portala vlada precejšnje nasprotovanje tako velikemu povečanju, zato je malo verjetno, da bo predlog sprejet v prvotni obliki, kljub temu pa pričakujejo, da bo končni dogovor vseeno prinesel občutno povečanje proračuna.

Tudi evropske članice zavezništva nadaljujejo povečevanje vojaških izdatkov. Po ocenah banke BNP Paribas naj bi ti letos zrasli za približno 80 milijard evrov in dosegla 2,5 odstotka BDP Unije. Države članice Nata sicer skupaj predstavljajo 55 odstotkov vseh svetovnih vojaških izdatkov, piše El Pais.

Kitajska medtem že več let, kljub upočasnitvi gospodarskega razvoja, ohranja približno sedemodstotno letno rast vojaških izdatkov, s čimer želi zmanjšati zaostanek za Združenimi državami. Vse hitreje pa se tudi oborožujejo države jugovzhodne Azije, ki se, podobno kot Evropa, spopadajo z zaskrbljenostjo zaradi močne sosednje države in pritiska ZDA.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je denimo konec maja zaveznikom na pomembnem varnostnem forumu v Singapurju sporočil, da Washington od njih pričakuje bistveno večje vlaganje v obrambo. Podobna pričakovanja odmevajo tudi na Bližnjem vzhodu, kjer mnogi pričakujejo, da bodo vojna proti Iranu in njene posledice sprožile nov val oboroževanja, piše El Pais.

Kaj spodbuja rast vojaških izdatkov?

Po pisanju omenjenega portala so glavni razlogi za vnovično oboroževanje predvsem geopolitični.

"Svet se premika proti večpolarni ureditvi. Asimetrični, a vendarle večpolarni. V takšnih prehodnih obdobjih nastajajo pošasti," je za portal pojasnil Michele Testoni, izredni profesor na šoli za mednarodne odnose IE. Po njegovih besedah občutek negotovosti dodatno krepi hitra tehnološka revolucija. Razvoj umetne inteligence ter njeno povezovanje z robotskimi ter avtomatiziranimi tehnologijami odpira nove možnosti, kar povzroča nova neravnovesja in spodbuja tekmo pri prilagajanju spremembam.

Vicente Palacio iz španskega mislišča Fundación Alternativas pa opozarja tudi na gospodarski vidik. Kot je dejal za El Pais, se obrambni sektor v času geopolitičnih napetosti in gospodarskih težav vse bolj dojema kot nov vir gospodarske rasti in reindustrializacije.

Pomembna značilnost nove oboroževalne tekme pa je tudi skoraj popolno pomanjkanje mednarodnih sporazumov, ki bi jo omejevali. Sporazum Novi START, ki je omejeval jedrske arzenale ZDA in Rusije, je potekel februarja letos, novega dogovora pa za zdaj ni na vidiku. Brez dogovora se je pred kratkim končala tudi pregledna konferenca Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT).