Ameriški vojski naj bi zmanjkovalo raket: zakaj proizvodnja ne dohaja porabe?

Ameriški mediji že več mesecev opozarjajo na domnevno kritično pomanjkanje raket v ameriški vojski, predvsem zaradi vojne na Bližnjem vzhodu.

Tudi generalni inšpektor Pentagona je v poročilu, objavljenem sredi julija, ugotovil, da je vojna povzročila pomanjkanje ključnega streliva in oborožitve ter ozka grla pri obnavljanju zalog.

Ameriški predsednik Donald Trump in drugi predstavniki njegove administracije sicer vztrajno zanikajo medijska poročila o pomanjkanju raket. Trump je omenjeno poročilo takrat označil za "večinoma lažne novice".

Tudi v nedavnem intervjuju za revijo Time je vztrajal, da so ZDA "v odličnem položaju" in da "pospešeno kopičijo zaloge". "Nekaterih vrst streliva imamo nekoliko manj kot drugih. Imamo orožje srednjega in višjega srednjega razreda, ki je zelo zmogljivo," je dejal.

Trump ni natančneje pojasnil, na katere vrste oborožitve je mislil, zatrdil pa je, da ameriški proizvajalci orožja "po vsej državi" gradijo tovarne za proizvodnjo raket sistemov patriot in thaad.

Po poročanju tujih medijev naj bi najbolj primanjkovalo predvsem prestreznih raket za sisteme zračne obrambe, kot sta patriot in thaad, ki se uporabljata za zaščito vojaških oporišč in mest pred balističnimi raketami. Primanjkovalo naj bi tudi raket serije sm, namenjenih prestrezanju balističnih in manevrirnih raket. Poleg prestreznih raket naj bi ameriški vojski primanjkovalo tudi napadalnih manevrirnih raket tomahawk, ki so izjemno učinkovite pri izogibanju sistemom zračne obrambe.

Center za strateške in mednarodne študije (CSIS) je julija ocenil, da so se ameriške zaloge nekaterih prestreznih raket, med drugim raket za sistema patriot in thaad, občutno zmanjšale, v posameznih primerih celo za več kot polovico.

"Kriza na enem območju povečuje tudi varnostna tveganja drugod"

Profesor Iztok Prezelj, predstojnik Obramboslovnega raziskovalnega centra na Fakulteti za družbene vede, je za N1 dejal, da verjame, da se ameriška vojska sooča s pomanjkanjem raket in da so jih ZDA porabile več, kot bi si želele, a da je pri ocenah, za koliko so se njihove zaloge zmanjšale, previden, saj po njegovih besedah ni jasno, kako so bili ti odstotki izračunani.

"A je mogoče kdo to lansiral zato, da bi ustvaril paniko, da bi se nabave hitreje pokrile," se med drugim sprašuje Prezelj in ob tem opozarja, da podatki o količini oborožitve, ki jo imajo posamezne države, večinoma temeljijo na njihovem lastnem poročanju. Zgodovina pa je že večkrat pokazala, da se uradni podatki ne ujemajo vedno z dejanskimi zalogami orožja.

Pri ocenjevanju ameriških zalog je treba po njegovem mnenju upoštevati tudi dejstvo, da imajo ZDA svojo vojsko in oborožitev razporejeno po vsem svetu, ne le na Bližnjem vzhodu, kjer še vedno poteka vojna z Iranom.

Kot pojasnjuje, morajo ZDA zagotavljati zaščito svojih vojaških sil in infrastrukture povsod, kjer so prisotne. Pri tem vojna na enem območju ne povečuje varnostnih tveganj zgolj tam, temveč tudi drugod po svetu.

"Kjerkoli je vojaška kriza in je prisotna vojska, je treba to vojsko ali pa regijo ščititi. Kjerkoli je prisotna tudi vojaška infrastruktura, je prav tako treba predvideti oblike obrambe. In ko je država vpletena v vojno na eni lokaciji, se v resnici tveganja ne povečujejo samo na tisti lokaciji, ampak tudi drugje, kot so denimo tveganja pred sabotažami, terorističnimi dejanji ..." je pojasnil.

Prav zaradi razpršenosti ameriških sil in potrebe po zagotavljanju njihove zaščite po vsem svetu lahko po Prezljevih besedah zaloge oborožitve, čeprav so v absolutnem številu še vedno velike, na posameznih območjih že dosežejo kritično raven.

"Če bi bile ZDA država, ki ne bi bila tako velika in ne bi uveljavljala svojih interesov po celem svetu, bi bila takšna težava manjša, je dodal.

Ko proizvodnja ne dohaja porabe

Pomanjkanje raket dodatno zaostruje prepočasna proizvodnja, ki ne dohaja njihove velike porabe, h kateri je močno prispevala tudi vojna z Iranom. Na to je za tuje medije pod pogojem anonimnosti opozorilo tudi več ameriških uradnikov.

"Če teoretično rečeva, da ima neka tovarna proizvodno zmogljivost 100 enot na dan, se lahko v vojni na tako široki fronti, bodisi v Ukrajini bodisi v Iranu, nekaj sto enot izstreli v nekaj minutah. In enostavno, kolikorkoli imaš proizvodnje, boš v resnici prej ali slej prišel do tega, da ne boš imel dovolj orožja," je razliko med hitrostjo proizvodnje in porabe za N1 ponazoril Iztok Prezelj.

Težava pa ni zgolj v veliki porabi. Gre namreč za izjemno tehnološko zahtevno in drago oborožitev, sestavljeno iz več sto ali celo več tisoč komponent, ki jih običajno izdelujejo različni podizvajalci, kar še dodatno podaljšuje proizvodni proces.

Prezelj je ob tem opozoril tudi na pomanjkanje surovin in sestavnih delov, med drugim čipov, ki jih že sicer primanjkuje, potrebe po njih pa se zaradi proizvodnje orožja še povečujejo.

Dodatna ovira pri povečevanju proizvodnih zmogljivosti je po njegovih besedah tudi previdnost orožarskih podjetij, ki se za gradnjo novih tovarn ne odločajo zgolj na podlagi političnih napovedi o večjih naročilih. "Firme niso več naivne, da bi zdaj kar, ko je eden v politiki rekel, da se bo kupilo orožje, odprle nove tovarne in imele tam v pričakovanju 2.000 ali 3.000 delavcev na pogodbah. Dokler ni sklenjene pogodbe, in to dolgoročne pogodbe, nihče ne bo ustanovil nobene tovarne," je poudaril Prezelj.

Koliko časa bi ZDA potrebovale za obnovitev zalog?

Ameriški predsednik Donald Trump je med nedavnim govorom na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku dejal, da v ZDA gradijo 18 novih tovarn, od katerih so nekatere že skoraj dokončane. Njihov cilj je obnoviti ameriške zaloge raket in streliva.

Koliko časa pa bi ZDA sploh potrebovale, da bi obnovile svoje zaloge raket?

Prezelj pri odgovoru na to vprašanje opozarja na razliko med neto in bruto časom proizvodnje. Neto čas po njegovih besedah zajema zgolj sestavljanje raket v tovarni, ki samo po sebi ni posebej dolgotrajno. Precej več časa pa vzame celoten proizvodni proces.

Ta se začne s sklepanjem pogodb, ki se lahko zavleče, sledijo naročanje sestavnih delov, njihova izdelava pri številnih podizvajalcih in transport do končnega proizvajalca. Vsak od teh korakov zahteva svoj čas, zato lahko po Prezljevih besedah celoten proizvodni cikel od začetka do konca traja leto ali celo dve. "Ob predpostavki, da se nove rakete ne bi porabljale, bi rekel, da bi to trajalo leto do dve, lahko pa tudi več," je pojasnil.

Kaj pa bi pomanjkanje ameriških raket pomenilo za svetovno varnost?

Po besedah profesorja Iztoka Prezlja bi bila ena od posledic zmanjšana sposobnost ZDA za uveljavljanje svoje moči ter zagotavljanja mednarodnega miru in varnosti.

Pomanjkanje raket bi lahko hkrati izkoristile tudi druge države za sprožitev novih konfliktov, saj bi lahko računale na to, da ZDA ne bi mogle posredovati tako hitro oziroma tako odločno, kot bi sicer.

Ena od držav, ki bi lahko izkoristila takšne razmere, je Kitajska, ki bi lahko poskušala zavzeti Tajvan. Vendar te priložnosti doslej ni izkoristila. "Kitajska tega verjetno ni izkoristila, ker želi Tajvan zasesti najprej bolj z mehkimi sredstvi, šele potem, če bo treba, s tršimi," je pojasnil Prezelj.

Težav pa nimajo samo ZDA

ZDA pa niso edine, ki se soočajo s težavami pri zagotavljanju zadostnih zalog oborožitve. S podobnimi težavami se spopadajo tudi evropske države.

Kot pojasnjuje Prezelj, so številne evropske države Ukrajini namenile različne vrste streliva in vojaške opreme, zato so te začele naročati večje količine oborožitve, kar je povzročilo ozka grla pri dobavi.

Proizvajalci namreč svojih proizvodnih zmogljivosti ne morejo tako hitro prilagoditi povečanemu povpraševanju. "Podjetja se niso in ne morejo tako hitro prilagoditi, zato bomo zdaj čakali še dlje časa, da se te zaloge obnovijo," je pojasnil Prezelj.