Vojna z Iranom izpraznila ameriške zaloge prestreznih raket v Evropi

Ameriška vojska se v Evropi sooča s "skrajno kritičnim" pomanjkanjem naprednih protiraketnih sistemov, zaradi česar se med članicami Nata krepijo skrbi glede njihove ranljivosti ob morebitnem ruskem napadu, sta za ameriško tiskovno agencijo Associated Press (AP) pod pogojem anonimnosti povedala ameriški obrambni uradnik v Evropi in predstavnik Nata. Največjo skrb po besedah ameriškega uradnika povzroča pomanjkanje raket za napredne sisteme patriot.

Če bi Rusija z balističnimi raketami napadla denimo vojaško poveljstvo ali elektrarno, bi se Nato lahko znašel v podobnem položaju kot Ukrajina, ki ji primanjkuje raket patriot. Zavezništvo bi bilo tako prisiljeno "prejemati udarec za udarcem", je za AP opozoril ameriški obrambni uradnik.

Po njegovih besedah ameriška vojska v Evropi zagotovo nima dovolj raket patriot, da bi lahko zaustavila morebiten dolgotrajen napad z balističnimi raketami. Zelo omejene naj bi bile tudi njene zmogljivosti za obrambo pred posameznim napadom z balističnimi raketami ali rusko raketo, ki bi po pomoti zašla s svoje poti.

Pomanjkanje je po navedbah uradnikov v veliki meri posledica že šest mesecev trajajoče vojne ameriškega predsednika Donalda Trumpa z Iranom. Del ameriških zalog raket v Evropi so namreč premestili na Bližnji vzhod, kjer so ameriške sile in njihove zaveznice v Zalivu za obrambo pred iranskimi brezpilotnimi letalniki in raketami porabile veliko prestreznih raket, med njimi tudi rakete patriot.

Po podatkih washingtonskega mislišča Center for Strategic and International Studies (CSIS) je bilo v konfliktu z Iranom porabljenih približno 65 odstotkov ameriških raket patriot oziroma okoli 1.500 od skupno 2.330 prestreznih raket.

Polkovnik ameriške vojske Martin O’Donnell, visoki vojaški predstavnik Nata za stike z javnostjo, sicer zanika navedbe o kritičnem pomanjkanju raket patriot v Evropi, piše AP. Po njegovih besedah je Nato sposoben prestrezati napade in ima na voljo dovolj streliva za zračno obrambo, da lahko brani sebe, del zalog pa hkrati namenja Ukrajini.

Navedbe je kot neresnične zavrnil tudi glavni tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell. "Imamo vse, kar je potrebno, da udarimo ob času in na kraju, ki ju izbere predsednik," je dejal. "V okviru več bojnih poveljstev smo že izvedli uspešne operacije, hkrati pa ohranjamo obsežen in pripravljen arzenal za zaščito našega prebivalstva in naših interesov."

Evropa ima ob majhnih zalogah le malo alternativ

Po navedbah AP se ameriška vojska v Evropi medtem spoprijema tudi s kritičnim pomanjkanjem vojaškega taktičnega raketnega sistema atacms oziroma balističnih raket srednjega dosega, namenjenih napadom na cilje za sovražnikovimi linijami, sta povedala omenjena uradnika.

Kljub temu je splošno stanje zalog streliva v Evropi manj zaskrbljujoče kot stanje na področju zračne obrambe. Nekatere evropske vojske imajo namreč lastne ofenzivne rakete, kot sta taurus in storm shadow. Gre za vodeni raketi dolgega dosega, ki se izstreljujeta iz zraka in sta namenjeni tudi uničevanju utrjenih ciljev.

Precej večjo težavo po pisanju AP predstavlja pomanjkanje prestreznih raket Patriot. Brez njih bi imela Evropa le malo drugih možnosti za sestreljevanje naprednejših ruskih balističnih raket, ki jih je mogoče uporabiti skupaj z roji poceni brezpilotnih letalnikov in tako preobremeniti obrambne sisteme, opozarjajo strokovnjaki.

Ukrajina in nekatere njene zaveznice že uporabljajo sisteme, s katerimi lahko počasnejše brezpilotne letalnike uničujejo brez uporabe dragih raket. Precej večji izziv so balistične rakete, saj se proti ciljem spuščajo pod strmim kotom s hitrostjo, večjo od petkratne hitrosti zvoka, zaradi česar je časa za njihovo prestrezanje zelo malo.

Sistem patriot raketo zazna in spremlja ter predvidi njeno pot. Nato mora v nekaj minutah opraviti zapletene izračune in izstreliti prestrezno raketo, ki zadene cilj. Posamezna baterija patriot lahko pri tem zaščiti le omejeno območje, denimo manjše vojaško oporišče, ne pa celotnega mesta.

Ena od alternativ bi lahko bil francosko-italijanski sistem zračne obrambe SAMP/T NG. Francija je obljubila, da bo pospešila dobavo tega sistema, nadgrajene različice sedanjega SAMP/T, Ukrajini. Proizvajalec trdi, da je nova različica učinkovitejša pri prestrezanju balističnih raket, vendar v bojnih razmerah še ni bila preizkušena. Sedanja različica SAMP/T ima medtem krajši doseg kot patriot.

Ameriške in evropske vojske imajo na voljo tudi vojaške ladje, ki lahko služijo kot premični sistemi zračne obrambe, vendar so lahko od cilja preveč oddaljene, da bi ga učinkovito zaščitile, poleg tega pa bi bile tudi same izpostavljene nevarnosti potopitve.

Kot poroča AP, naj bi v Nemčiji po navedbah Nata septembra začel delovati prvi evropski obrat za proizvodnjo raket patriot, prve dobave pa bi se lahko začele že v začetku prihodnjega leta. Prve rakete naj bi prejele države, ki so že oddale naročila, med njimi Nemčija, Nizozemska, Romunija in Španija, je povedal ameriški obrambni uradnik.

"Najboljša zračna obramba so omejitve Rusije"

K zmanjšanju ameriških zalog so deloma prispevale tudi dobave raket patriot Ukrajini, ki se spoprijema z obsežnimi nočnimi ruskimi zračnimi napadi. Kijev trdi, da lahko le ameriški sistemi patriot prestrežejo napredne ruske balistične rakete, ki vse pogosteje prebijejo ukrajinsko obrambo.

ZDA so Ukrajini v štirih letih in pol vojne dobavile več sto raket patriot, vendar je bila po besedah Eda Arnolda, višjega raziskovalca londonskega vojaškega inštituta Royal United Services Institute, prelomna točka pri hitrem zmanjševanju ameriških zalog vojna z Iranom. Dobave Ukrajini so bile namreč načrtovane in ustrezno odmerjene, medtem ko so se zaloge na Bližnjem vzhodu izčrpale nepričakovano hitro, kar je po Arnoldovih besedah razkrilo omejitve dobavnih verig.

Prav zaradi skoraj vsakodnevnih ruskih napadov na Ukrajino pa je napad Moskve na katero od članic Nata malo verjeten, piše AP. Nedavni ukrajinski napadi na cilje v Rusiji so poleg tega razkrili pomanjkljivosti ruske zračne obrambe, zaradi česar bi lahko ruski predsednik Vladimir Putin dvakrat premislil, preden bi izzval povračilni napad.

"Neprijetna resnica je, da so morda najboljša zračna obramba, ki jo imamo, prav omejitve Rusije," je dejal Arnold.

Da Rusija ne bo napadla članic Nata, je po obisku direktorja ameriške obveščevalne agencije Cia Johna Ratcliffa v Moskvi dejal tudi ameriški predsednik Donald Trump.