Armenija: nov dogovor o prekinitvi ognja na območju Gorskega Karabaha

Svet 15. Sep 202213:10
Delite:
Azerbajdžan
Foto: PROFIMEDIA

Iz Erevana so sporočili, da sta se Armenija in Azerbajdžan po nedavnih spopadih, ki so obudili nerešen konflikt med nekdanjima sovjetskima republikama, znova dogovorila za premirje na območju Gorskega Karabaha.

Po večdnevnih spopadih med armenskimi in azerbajdžanskimi silami v Gorskem Karabahu in več domnevnih kršitvah torkovega dogovora o prekinitvi ognja na obeh straneh je Armenija danes sporočila, da sta državi v sodelovanju z mednarodno skupnostjo dosegli nov dogovor o prekinitvi sovražnosti.

“Dogovor o prekinitvi ognja je bil dosežen v sodelovanju z mednarodno skupnostjo,” je za armensko televizijo povedal sekretar armenskega varnostnega sveta Armen Grigorjan. Pojasnil je, da je dogovor začel veljati v sredo ob 20.uri po lokalnem času oziroma 16. uri po srednjeevropskem.

Dogovor o prekinitvi zadnjih spopadov v sporni pokrajini Gorski Karabah, ki so se razvneli v ponedeljek ponoči, sta Erevan in Baku po posredovanju Moskve sicer že dosegla v torek. Vendar pa se je od tedaj zvrstilo več obtožb o kršitvah dogovora na obeh straneh.

Armenski premier Nikol Pašinjan je parlamentu poročal, da je bilo v spopadih po zadnjih podatkih doslej ubitih več kot sto Armencev in da je Azerbajdžan zasedel okoli 50 kvadratnih kilometrov ozemlja. Iz Bakuja so medtem sporočili, da je v spopadih umrlo 54 njihovih vojakov. Iz Bakuja so medtem sporočili, da je v spopadih umrlo 71 njihovih vojakov.

EU je nov dogovor pozdravila, ta pa naj bi se po njenih navedbah “doslej spoštoval”. “EU ostaja močno vključena v proces normalizacije med Armenijo in Azerbajdžanom,” je v izjavi dejal tiskovni predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko EU Peter Stano.

Kljub doseženem dogovoru o prekinitvi sovražnosti je v sredo zvečer na tisoče protestnikov na ulicah Erevana zahtevalo Pašinjanov odstop in ga obtožilo, da je do Bakuja popustljiv.

Armenija za pomoč prosila Organizacijo pogodbe o kolektivni varnosti

Zaradi spopadov, za začetek katerih strani obtožujeta druga drugo, je Armenija za pomoč zaprosila Organizacijo pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO), ki jo vodi Rusija. Ta naj bi v regijo poslala misijo za ugotavljanje dejstev, ki bo tja prispela predvidoma danes, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Pokrajina Gorski Karabah, kjer je v preteklosti živelo večinsko armensko prebivalstvo, leži znotraj mednarodno priznanih meja Azerbajdžana, kavkaški državi pa sta zaradi nje že dolgo v sporu. Razmere so se nazadnje močno poslabšale jeseni leta 2020, ko so šesttedenski spopadi terjali več kot 6.500 življenj. Končali so se s premirjem, pri sklenitvi katerega je prav tako posredovala Rusija. Do najhujših spopadov v Gorskem Karabahu je prišlo med letoma 1991 in 1994, ko je v njih umrlo okoli 30.000 ljudi, na tisoče pa jih je pokrajino zapustilo. Maja 1994 sta strani dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ne pa tudi končne rešitve spora.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar