Od začetka ruske agresije na Ukrajino je veliko govora o možnosti sprejema te države v Evropsko unijo (EU). Kaj bi to pomenilo za Ukrajino? In ali je tako imenovani poenostavljeni postopek, ki ga je pred dnevi omenil ukrajinski predsednik, sploh predviden?
Evropski parlament je danes na izrednem zasedanju v Bruslju sprejel resolucijo, s katero je najostreje obsodil rusko invazijo Ukrajine. Ob tem je pozval, naj se Ukrajini hitro dodeli status kandidatke za članstvo v uniji ter naj unija proti Kremlju ukrepa s še strožjimi sankcijami, tudi z omejitvijo uvoza ruske energije. Za resolucijo je glasovalo 637 evropskih poslancev, tudi vseh osem iz Slovenije.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je že včeraj od EU zahteval, da Ukrajini takoj podeli članstvo v povezavi in pozneje tudi podpisal uradno prošnjo za pridružitev, je v današnjem nastopu pred Evropskim parlamentom ponovno poudaril, da si v Ukrajini prizadevajo za vstop v povezavo. “Dokazali smo, da smo takšni kot vi. Dokažite, da ste z nami, da nas ne boste pustili na cedilu, da smo Evropejci. Potem bo življenje prevladovalo nad smrtjo,” je dejal.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je včeraj poudaril, da je za sprejem Ukrajine v EU potrebno soglasje vseh 27 članic, ki pa imajo različna stališča glede širitve. “Željo po pridružitvi je Ukrajina izrazila že dolgo nazaj. Vendar pa so v EU različna stališča glede širitve. Ukrajina bo podala uradno prošnjo, Evropska komisija mora podati uradno stališče, Svet pa se bo odločil,” je dejal Michel.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v nedeljo poudarila, da Ukrajina sodi v EU in da si unija to tudi želi. “So eni od nas in želimo jih v povezavi,” je še povedala, a ob tem ni izrazila naklonjenosti pospešitvi procesa.
Slovenski premier Janez Janša je v včerajšnjem nastopu v oddaji Odmevi Plus na RTV Slovenija dejal, da bi bilo sprejetje Ukrajine “v bistvu strateški, politični odgovor na politični in varnostni izziv”. “V tem trenutku ne gre za to, da jutri vzamemo Ukrajino v EU. Gre za to, da se ji podeli status članice, da se začnejo resna pogajanja. S tem se pa Ukrajini da tudi upanje, da ni pozabljena. Da če se bo borila naprej in preživela v tem spopadu, da ji pripada mesto v naši družini,” je pojasnil Janša.
Kako hitro lahko država vstopi v EU?
Dr. Janja Hojnik, profesorica za pravo EU z Univerze v Mariboru pravi, da je vstop v EU dolgotrajen postopek. “Ne predstavljam si, da bi Ukrajina po nekem poenostavljenem postopku vstopila v povezavo. Razumem, da je zdaj motivacija drugačna, a vseeno je vstop v EU dolgotrajen proces.”
Institucije EU in evropska komisija bi sicer lahko relativno hitro obravnavale uradno prošnjo Zelenskega, dodaja Hojnik. Začetne ocene za ukrajinsko članstvo verjetno že obstajajo, domneva, saj so bila podobna poročila že pred dvajsetimi leti pripravljena za Gruzijo, Moldavijo in nekatere druge države.
“To bi bila lahko pomembna simbolna poteza, ki bi pokazala na pospešen odmik Ukrajine od Rusije in odločnost Ukrajine, da se usmeri na zahod. Vendar pa moramo vedeti, da je proces pridruževanja zahteven, predvideva prilagajanja zakonodaje, tržnega gospodarstva, zahteve po mehanizmih varovanja človekovih pravic, … ”
Hojnik zato verjame, da se bo agresija prej umirila, kot bo Ukrajina lahko vstopila v EU. “Ne zdi se mi verjetno, da bi se Ukrajina lahko pridružila EU v času vojne.”
Ni pa to povsem nemogoče, opozarja. Dokaz za to je po njenih besedah vstop Grčije v povezavo leta 1981. “To je bila za Grčijo nagrada, ker so zamenjali režim in postali demokratična republika. Vstop je bil zanje veliko lažji, kot denimo za Slovenijo, ki je vstopala pozneje,” doda sogovornica.
Ali obstaja poenostavljeni postopek?
Ne glede na to se ji zdi bolj verjetno, da bo EU v odnosu do vstopa Ukrajine zgolj “pokazala večjo pripravljenost, kot jo je doslej”. Tudi von der Leyen je s svojimi izjavami želela poslati spodbudno sporočilo in pokazati pripravljenost. Vendar pa v govoru ni nakazala, da je naklonjena sprejemanju po hitrem postopku.
Na vprašanje, ali je v evropskih dokumentih sploh predviden poenostavljeni postopek, ki ga je omenjal Zelenski, Hojnik odgovarja, da s tem ni seznanjena.
Če bi EU po hitrem postopku sprejela samo Ukrajino, bi bilo to lahko tudi neprimerno sporočilo državam Zahodnega Balkana, ki so v postopkih pridruževanja že dvajset let. Ne gre pozabiti, da so se po začetku vojne v Ukrajini pojavila opozorila o nevarnosti destabilizacije tudi v tej regiji.
Hrvaški predsednik Zoran Milanović je sicer danes podprl kandidaturo Ukrajine, rekoč, da bi ji čim prej morali podeliti status kandidatke. Vendar pa je obenem predlagal, da se status kandidatke za članstvo v EU zahteva tudi za BiH in Kosovo ter da EU takoj začne pogajanja o članstvu s Severno Makedonijo in Albanijo, ki že imata status kandidatke. Kot je dodal, je treba tudi pospešiti pogajanja s Črno goro, medtem ko se mora Srbija še “odločiti, ali si res želi članstvo v EU ali ne, in glede na to voditi svojo politiko”.
“EU jih s svojim pristopom izpostavlja vplivu Putina”
Hojnik je sicer kritična do odnosa EU do vzhodnoevropskih držav. “Putin jih vleče v svoje zavezništvo, ne da bi jim bilo treba izpolnjevati kakršnih koli pogojev. EU pa ima veliko pogojev, in tudi ko so ti že izpolnjeni, se glede vstopanja nič ne premakne. Na ta način jih izpostavlja Putinovemu vplivu.”
EU se sicer v vojno v Ukrajini ni neposredno vpletla, a je tja poslala pošiljke opreme, tudi orožje. Hojnik ocenjuje, da je to prvi realni korak k evropski obrambni skupnosti, o kateri je bilo govora že pred 70 leti, a je nato prevladal Nato. “V obdobju ameriškega predsednika Donalda Trumpa je bila EU zelo nezadovoljna s tem, da je Nato vse, kar imamo. Tudi med evropskim prebivalstvom je v tistem času narasla podpora ideji evropske obrambne skupnosti, ki ne bi bila vezana na ZDA, ampak bi jo vodila EU,” še pojasnjuje Hojnik.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje