Ameriški predsednik Joe Biden je naznanil, da bo sprostil še 15 milijonov 159-litrskih sodov nafte iz strateških rezerv, da bi znižal cene pogonskih goriv. Sproščena količina rezerv sicer ne zadostuje niti za dnevno potrošnjo nafte v ZDA. Biden je ob tem zavrnil, da gre za politični ukrep pred novembrskimi vmesnimi kongresnimi volitvami.
“Cene bencina ne padajo dovolj hitro in družine trpijo,” je dejal ameriški predsednik Joe Biden, ki je lani novembra sprostil 50 milijonov sodov nafte iz strateških rezerv, marca letos pa napovedal še sprostitev 180 milijonov sodov. V rezervah ostaja še okoli 400 milijonov sodov, kar je najmanj od leta 1984.
Bidnova politična podpora je glede na ankete zelo odvisna od cen pogonskih goriv. Do julija letos, ko so cene bencina dosegle vrhunec, je njegova podpora v javnosti padla na 36 odstotkov. Do konca septembra so cene padale, Bidnova podpora pa je narasla na 46 odstotkov.
Biden za rast cen najbolj krivi rusko vojno proti Ukrajini, pred kratkim pa so njegovim ukrepom za znižanje cen bencina močan udarec zadali v Savdski Arabiji, ki se je pridružila znižanju črpanja v okviru skupine dobaviteljic Opec+.
Republikanci ne zamudijo priložnosti, da visoke cene nafte povežejo z Bidnom, obenem pa ga ostro kritizirajo, ker sprošča strateške rezerve nafte, da zniža cene. Po njihovem morajo cene ostati visoke vsaj do kongresnih volitev, ker se jim zaradi tega obeta zmaga. Biden medtem odločno zanika, da bi bila njegova prizadevanja za nižanje cen nafte povezana z volitvami.
Cena za galono bencina (3,8 litra) je sedaj v ZDA povprečno 3,85 dolarja, kar je krepko več kot 2,40 dolarja iz časa, ko je Biden januarja 2021 nastopil položaj. Vmes je prišlo do hitrega okrevanja po pandemiji covida-19 in povpraševanje je raslo hitreje od ponudbe, zato tudi prihaja do visoke inflacije. Svoje je potem prispevala še Rusija z napadom na Ukrajino.
Za visoke cene bencina ni nobenega razloga, saj je zalog več kot dovolj. Biden zato tudi napoveduje preiskave in lov za tistimi, ki neupravičeno višajo cene zaradi sle po dobičku, vendar doslej javno še ni osramotil nikogar razen naftnih podjetij na splošno.
Pred pandemijo so v ZDA načrpali 13 milijonov sodov nafte na dan, prihodnje leto naj bi obseg črpanja dosegel 12,4 milijona sodov. Biden je napovedal, da bodo strateške rezerve spet začeli polniti, ko bo cena nafte nekje med 67 in 72 dolarji za sod. S tem bi potem pomagali tudi domačemu naftnemu sektorju.
To pa spet sproža kritike z levega pola ameriške politike, da Biden pomaga naftnemu sektorju, medtem ko se javno zavzema za prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!