Razsežnosti vojne v Ukrajini se kažejo na vseh področjih. Zaradi visokih cen gnojil naj bi se v prihodnosti podražila tudi hrana, menita organizaciji FAO in OECD. V zadnjih dveh letih smo prav zaradi dogajanja v Ukrajini priča skoku cen kmetijskih surovin, dogovor o žitu med Ukrajino in Rusijo je razmere sicer rahlo umiril.
Vojna v Ukrajini bi lahko imela dolgotrajnejši vpliv na kmetijske trge. Kot sta v skupni napovedi za kmetijske trge 2023–2032 zapisali organizaciji FAO in OECD, obstaja tveganje, da se bo hrana zaradi vztrajno visokih cen gnojil podražila. Obenem vidita zaradi dogovora o žitu, ki sta ga sklenili Ukrajina in Rusija, rahlo umiritev razmer.
“Od začetka vojne je minilo več kot leto dni in težave z dobavo so se zahvaljujoč uveljavitvi in poznejšemu podaljšanju črnomorskega sporazuma o izvozu žita omilile,” sta v poročilu zapisali Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) in Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Vendar naraščajoči vhodni stroški še naprej predstavljajo tveganje. Skok cen kmetijskih surovin v zadnjih dveh letih je sprožil zaskrbljenost glede globalne prehranske varnosti, sta zapisali organizaciji, ki sta izračunali, da bi se za vsak enoodstotni dvig cen gnojil cene kmetijskih surovin zvišale za 0,2 odstotka.
“Zvišanje cen kmetijskih surovin v zadnjih dveh letih je sprožilo zaskrbljenost glede globalne varnosti preskrbe s hrano,” je dejal generalni sekretar OECD Mathias Cormann. Nujne se mu zato zdijo naložbe v inovacije, kot tudi nadaljnje povečevanje produktivnosti in zmanjševanje ogljične intenzivnosti proizvodnje, da bi tako zagotovili temelje za dolgoročno prehransko varnost, cenovno dostopnost in trajnost.
Pojedli bomo več
FAO in OECD napovedujeta, da se bo svetovna poraba hrane, merjena v kalorijah, v naslednjem desetletju povečevala za 1,3 odstotka letno. To povečanje je razmeroma majhno v primerjavi s preteklostjo in je predvsem posledica pričakovane upočasnitve rasti prebivalstva.
Proizvodnja krme za živino se bo verjetno spet povečala, zlasti v državah v razvoju. Hkrati pričakujeta rast svetovne proizvodnje poljščin, živinorejskih proizvodov in rib v povprečju za 1,1 odstotka na leto, kar je polovica tempa, zabeleženega v desetletju, ki se je končalo leta 2015. Poglavitni dejavnik za to rast pa ne bo toliko povečanje kmetijskih površin, pač pa bolj rast produktivnosti, sta zapisali.
Skupna poraba hrane naj bi v prihodnjih desetih letih naraščala za 1,3 odstotka na leto, kar kaže na povečanje deleža kmetijskih proizvodov, ki se uporabljajo kot hrana.
Glede surovin za proizvodnjo bioetanola in podobnih goriv za prometni sektor organizaciji pričakujeta le skromno rast povpraševanja. Najbolj se bo verjetno povečalo v Indoneziji in Indiji, manjše povpraševanje pa je pričakovati v Evropi – vsaj po tako imenovanih gorivih prve generacije, torej tistih, ki so proizvedena z dodatkom proizvodov iz pridelave hrane, kot sta koruza ali pšenica.
Čeprav FAO in OECD v naslednjem desetletju pričakujeta 7,6-odstotno rast izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu, pa bo ta rast nižja od predvidene 12,8-odstotne rasti kmetijske proizvodnje. Intenzivnost izpustov ogljikovega dioksida iz kmetijske proizvodnje upada hitreje od pričakovanj. Da pa bi kmetijstvo lahko učinkovito prispevalo k blažitvi podnebnih sprememb, je treba napredek na tem področju dosegati na širši osnovi, menita.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje