Menu Item
Otočje Orkney bi lahko po najnovejših predlogih lahko spremenilo svoj status v Združenem kraljestvu, omenja se celo možnost, da bi se lahko priključilo k Norveški. Tamkajšnje oblasti namreč trdijo, da s sedanjim odnosom z Združenim kraljestvom niso zadovoljne, prav tako otočje ne dobiva zadostne finančne podpore.
Svet Orkenyjskega otočja bo prihodnji teden obravnaval predlog za preučitev “alternativnih oblik upravljanja”, poroča britanski BBC. Vodja Sveta James Stockan je v nedavnem pogovoru za BBC dejal, da otoške oblasti s sedanjim odnosom z Združenim kraljestvom niso zadovoljne, saj ne dobijo zadostnega in pravičnega financiranja.
Stockan ob tem poudarja, da bi se ponovno preučil status nekaterih območij, ki spadajo pod Združeno kraljestvo, kot so na primer Kanalski otoki in Falklandski otoki. Ob tem je predlagal, da bo otočje Orkney v prihodnosti delovalo kot Ferski otoki, ki so samoupravno ozemlje Danske.
“Z britanskimi in škotskimi oblastmi se trenutno borimo in pogajamo, da bi nam pomagali zamenjati celotno floto trajektov, ki je že zelo dotrajana. Ob tem pa se odrekamo številnim drugim stvarem, ki jih imajo druga tovrstna območja. Sredstva, ki jih dobivamo od škotske vlade, so bistveno nižja od sredstev, ki jih dobijo druga otočja za opravljanje istih storitev. Tako več ne gre naprej,” je poudaril Stockan.
Poglobljena študija o finančnem razrezu in financiranju otočja ni bila nikoli opravljena, ob tem pa svetnik Stockan opozarja, da je otočje v zadnjih 40 letih oskrbovalo Združeno kraljestvo z nafto iz Severnega morja, dividende, ki so jih prejeli v zameno, pa ne zadoščajo za normalo delovanje.
Svet Orkneyjskih otokov je leta 2017 že glasoval o možnosti večje avtonomije, vendar popolna neodvisnost otočja ni bila izglasovana. Za morebitno ponovno glasovanje o neodvisnosti ali povezavo s katero drugo državo bo tako treba ponovno preučiti razmere in prepričati javnost.
“Najprej želimo preučiti vse praktične posledice, nato pa bomo ocenili rezultate. Iščemo pa najboljšo rešitev za rešitev položaja za prihodnje generacije in naše mesto v svetu,” je še dejal James Stockan in dodal, da preučujejo tudi možnost, da bi otočje prešlo pod Dansko, Islandsko ali Norveško upravo.
Orkneyjski otoki so v preteklosti že bili pod norveškim in danskim nadzorom, leta 1472 pa so postali del Škotske. To se je spremenilo, ko so bili otoki del dogovora uporabljeni za poročno doto Margarete Danske, ki je kasneje postala žena škotskega kralja Jakoba III. Stockan je za BBC dejal, da je bilo otočje veliko dlje časa del norveškega kraljestva kot Združenega kraljestva, mnogi otočani pa se sprašujejo, kdaj bo dota odplačana, da se bo otočje vrnilo k Norveški.
“Med ljudmi je ogromno sorodnih in kulturnih povezav. Zdaj je pravi trenutek, da raziščemo možnosti za združitev,” je dejal.
Britanska vlada pa je sporočila, da bo zagotovila 2,2 milijarde funtov za dvig ravni britanskih skupnosti, vključno s 50 milijoni funtov za gospodarsko rast škotskih otokov, kar vključuje tudi Orkneyjske otoke. Ob tem vlada še trdi, da ne namerava spreminjati dogovora o decentralizaciji.
Škotska vlada bo za svet Orkneyjskih otokov v obdobju 2023-2024 namenila 89,7 milijona funtov za financiranje storitev.
Odločitev sveta Orkneyjskih otokov bo znana v torek.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje