Velika večina zunanjih ministrov EU se je na današnjem neformalnem zasedanju zavzela za nadaljevanje pomoči palestinskim oblastem, je po pogovorih povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Po mnenju večine držav je treba pomoč še povečati, pri čemer pa je treba razlikovati med palestinskimi oblastmi in Hamasom.
“Velika večina članic z izjemo morda dveh ali treh je jasno povedalo, da je treba sodelovanje s palestinskimi oblastmi in izplačevanje finančne pomoči nadaljevati,” je po hibridnem zasedanju zunanjih ministrov, ki je deloma potekalo v Omanu, deloma pa prek videokonference, povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.
Evropska komisija sicer predlaga ponoven pregled razvojne pomoči za Palestince, s čimer se strinjajo tudi nekatere članice. Vendar pa ta pregled ne sme biti izgovor za zamude pri izvajanju sodelovanja, je še dejal.
Poudaril je, da so tudi v Gazi humanitarne razmere zelo slabe, tako da bodo Palestinci potrebovali še več pomoči, ne pa manj. “Mislim, da tako meni 95 odstotkov držav članic,” je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije.
Pri tem je treba po njegovih besedah ločevati med Hamasom, ki je teroristična organizacija, in palestinskimi oblastmi. “S Hamasom ne sodelujemo, podpiramo in sodelujemo pa s palestinskimi oblastmi. Niso vsi Palestinci teroristi. Kolektivno kaznovanje vseh Palestincev bi bilo nepravično in neproduktivno,” je povedal.
Ministri so se za nadaljevanje oziroma celo povečanje pomoči Palestincem zavzeli, potem ko je v ponedeljek evropski komisar za sosedstvo Oliver Varhelyi prek družbenega omrežja X sporočil, da EU ustavlja razvojno pomoč za Palestince. Kasneje so na komisiji poudarili, da bodo pomoč zgolj pregledali, a je ne bodo zaustavili. Varhelyi se pred objavo ni posvetoval z drugimi člani Evropske komisije, so še pojasnili v Bruslju.
Vodje diplomacij članic EU, ki se ga je udeležila tudi slovenska ministrica Tanja Fajon, so sicer na zasedanju obsodili teroristični napad Hamasa na Izrael, pa tudi teroristične napade na civiliste na sploh, je povedal Borrell.
Izrael ima pravico do obrambe, vendar pa mora pri tem spoštovati mednarodno humanitarno pravo, je še poudaril. “Kot sem že povedal in kot so sporočili Združeni narodi, je onemogočanje dostopa do elektrike, dostopa do vode in dostopa do hrane v nasprotju z mednarodnim pravom,” je dejal, s čimer se je odzval na blokado Gaze, ki jo izvaja Izrael.
Izrael ima pravico do obrambe, vendar pa mora pri tem spoštovati mednarodno humanitarno pravo, je še poudaril. “Kot sem že povedal in kot so sporočili Združeni narodi, je onemogočanje dostopa do elektrike, dostopa do vode in dostopa do hrane v nasprotju z mednarodnim pravom,” je dejal, s čimer se je odzval na blokado Gaze, ki jo izvaja Izrael.
Ministri so razpravljali tudi o času po koncu spopadov. Strinjali so se, da je treba okrepiti sodelovanje z mednarodnimi partnerji, da bi znova oživili idejo o rešitvi dveh držav. Pretekli mesec je na dogodku ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN takšno rešitev podprlo 60 držav.
Po srečanju je Fajon na družbenem omrežju X zapisala, da moramo “ljudem na Bližnjem vzhodu dati upanje za mir” in dodala, da bo Slovenija namenila dodatno humanitarno pomoč v višini 150.000 evrov.
Srečanje zunanjih ministrov je potekalo tri dni po napadu palestinskega islamističnega gibanja Hamas na izraelske cilje, na kar je Izrael odgovoril z napadi na palestinska ozemlja. Število žrtev je na izraelski strani doseglo 1.000. V izraelskih napadih na območje Gaze je medtem umrlo najmanj 830 ljudi. Po najdbi trupel 1.500 pripadnikov Hamasa je skupno število smrtnih žrtev preseglo 3.000.
