Obdobje globalnega segrevanja je končano, nastopilo je obdobje globalnega vrenja, je napovedal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Njegove napovedi temeljijo na skrb vzbujajočih nedavnih podatkih: letošnji julij se bo na svetovni ravni najverjetneje izkazal za najtoplejši mesec v zgodovini. Mesec je prinesel tudi tudi najbolj vroč dan v zgodovini, neslavni naziv si je prislužil 6. julij.
Skrb vzbujajoče opozorilo generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa, da smo prešli v “obdobje vrenja”, temelji na podatkih Svetovne meteorološke organizacije (WMO) in evropskega servisa za satelitsko spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S). Ti namreč kažejo, da se je 6. julija, na najbolj vroč dan, povprečna globalna temperatura dvignila na 17,08 stopinje Celzija, najvišja doslej je tudi izmerjena temperatura morja tistega dne. Na Floridi so na najtoplejši dan v letu morju namerili kar 38,43 stopinje Celzija.
“Za velik del Severne Amerike, Azije, Afrike in Evrope je to poletje kruto,” je ob tem dejal Guterres. Za ves planet pa to pomeni katastrofo, je dodal. “Za znanstvenike pa je razlog nedvoumen – kriv je človek”.
Ob tem je generalni sekretar poudaril, da je stanje povsem v skladu z napovedmi, edino presenečenje pa je hitrost, s katero se spremembe odvijajo. “Podnebne spremembe so tu. So strašljive in so šele na začetku”, je povedal zbranim na sedežu Združenih narodov v New Yorku, piše CNBC.
A kljub črnim napovedim in večinskemu deležu krivde lahko ljudje globalno segrevanje še zmeraj omejimo, je prepričan Guterres. Le z “odločnimi in takojšnjimi podnebnimi ukrepi” bi globalno segrevanje Zemlje lahko omejili na 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo, je povedal, s čimer bi zadostili pozivom Pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015.
Kako?
“Opazili smo določen napredek: odločno uvajanje obnovljivih virov energije, nekaj pozitivnih korakov v sektorjih, kot je ladijski promet,” je dejal Guterres in v istem dihu pojasnil, da tako ukrepanje ni dovolj hitro. K preusmeritvi na obnovljive vire energije je posebej pozval podjetja, ki uporabljajo fosilna goriva.
Velik delež odgovornosti za ukrepanje pa sloni na ramenih držav, je še izpostavil. “Vse države se morajo odzvati in zaščititi svoje prebivalce pred vročino, usodnimi poplavami, nevihtami, sušo in divjimi požari”, je dejal, saj so ekstremne vremenske razmere po njegovih besedah postale “nova normalnost”.
Biden: Podnebne spremembe so “eksistencialna grožnja”
Vse višje temperature in toplejše morje skrbijo tudi predsednika Združenih držav Amerike Joeja Bidna. Ta je podnebne spremembe označil za eksistencialno grožnjo in ob tem opozoril, da so take razmere posebej težek izziv za brezdomce. Ekstremna vročina pa po njegovih besedah ZDA stane več milijard dolarjev na leto.
“Ne poznam nikogar, ki bi iskreno verjel, da podnebne spremembe niso resen problem,” je dejal Biden. Ob nastopu njegovega prvega predsedniškega mandata se ljudje niso enako resno zavedali tega problema, je še dejal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje