Napetosti med Estonijo in Rusijo se zaostrujejo. Kremelj je estonsko premierko Kajo Kallas obtožil sovražnih dejanj in jo razglasil za iskano osebo. Medtem je estonska obveščevalna služba posvarila, da se Rusija pripravlja na vojaški spopad z Zahodom, ki bi se lahko zgodil v naslednjem desetletju. Evropa bi se po mnenju obveščevalne službe morala odzvati z dodatno krepitvijo vojaških sil.
Po mnenju Estonije bi se morala Evropa dodatno oborožiti, saj naj bi tako odvrnila potencialen napad Rusije, navedbe estonske zunanje obveščevalne službe povzema Reuters.
Služba je svojo oceno stanja argumentirala z dejstvom, da Rusija načrtuje znatno okrepitev svojih sil na mejah s članicami Nata – Finsko, Estonijo, Litvo in Latvijo.
Estonija sicer ni edina država, ki je posvarila na vojaško grožnjo Rusije. Na to opozarja vse več zahodnih uradnikov, ki Evropo pozivajo, naj se odzove z dodatnim oboroževanjem.
“Rusija je izbrala dolgoročno pot spopada … Kremelj verjetno predvideva morebiten spopad z Natom v naslednjem desetletju,” je novinarjem ob objavi estonskega poročila o grožnjah nacionalni varnosti povedal Kaupo Rosin, generalni direktor estonske zunanje obveščevalne službe.
Po njegovem si Rusija ne more privoščiti napada v kratkem, saj je pomemben del ruskih sil še vedno v Ukrajini in jih mora Rusija tam tudi obdržati. Meni pa, da bo verjetnost vojaškega napada Rusije veliko večja, če Evropa ne bo pripravljena.
Estonija in ostale baltske države že vse od ruske priključitve Krima leta 2014 povečujejo svoje izdatke za vojsko. Danes vojski namenijo več kot dva odstotka vrednosti svojega gospodarstva. Prav tako so zaveznice Nata povečale prisotnost svojih vojakov na teh območjih.
Nemčija pa načrtuje, da bo imela do leta 2027 v regiji 4.800 vojakov, kar je prva stalna razporeditev nemških vojakov v tujino po drugi svetovni vojni, še poroča Reuters.
Kremelj Kajo Kallas obtožil sovražnih dejanj in razglasil za iskano osebo
Medtem je Kremelj estonsko premierko Kajo Kallas obtožil sovražnih dejanj in jo skupaj s še dvema visokima predstavnika Estonije in Litve uvrstil na seznam iskanih oseb. V povezavi z odstranjevanjem spomenikov iz dobe Sovjetske zveze jim očitajo skrunitev zgodovinskega spomina.
“To so ljudje, ki izvajajo sovražna dejanja proti zgodovinskemu spominu in naši državi,” je novinarjem pojasnil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Poleg Kallas so ruske oblasti za iskane osebe razglasile državnega sekretarja Estonije Taimarja Peterkoropa in litovskega ministra za kulturo Simonasa Kairysa, poroča spletni portal Deutsche Welle.
Kallas je v odzivu obsodila potezo Moskve in jo označila za taktiko ustrahovanja. “Poteza Ruske federacije ni presenetljiva, saj gre za njihovo običajno taktiko ustrahovanja,” je dejala Kallas ter obljubila, da bo še naprej podpirala Ukrajino, se borila proti ruski propagandi in se zavzemala za krepitev evropske obrambe, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel ji je na omrežju X izrazil podporo. “Uvrstitev na seznam iskanih oseb lahko nosiš kot častni znak za svojo neomajno obrambo vrednot in načel, na katerih je bila ustanovljena EU,” je zapisal in dodal, da se “vojnemu hujskanju iz Kremlja” ne bodo pustili ustrahovati.
Kairys je Rusijo obtožil izkrivljanja dejstev. “Režim počne, kar je vedno počel: skuša zadušiti svobodo in še naprej ustvarjati svojo različico, ki je v nasprotju z dejstvi in logiko,” je dejal. Dodal je, da ga veseli, da “njegovo delo pri odstranjevanju ruševin sovjetizacije ni bilo neopaženo”.
Napetosti vladajo tudi okrog pravic ruske manjšine v trojici držav. Moskva je ta mesec poklicala na pogovor predstavnike vseh treh baltskih držav in jih obtožila sabotaže ruskih predsedniških volitev na njihovih ozemljih, češ da se ne odzivajo na prošnje Rusije, naj zagotovijo varnost na voliščih na ruskih veleposlaništvih v teh državah.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje