EU dokončno potrdila strožja pravila za vračanje migrantov, možni tudi centri zunaj unije

Na zasedanju v Luxembourgu, ki se ga iz Slovenije udeležuje državni sekretar na notranjem ministrstvu Denis Zobarič, so novo uredbo EU o vračanju potrdili s 23 glasovi za, enim proti in enim vzdržanim. Med članicami, ki so podprle sprejetje uredbe, je bila tudi Slovenija. Proti je glasovala Španija, Belgija pa je bila vzdržana.

"Približno dve tretjini ljudi, ki jim je bil odrejen odhod iz EU, je dejansko ne zapusti. Prenovljena pravila, sprejeta danes, bodo državam članicam pomagala pri učinkovitem izvajanju hitrega vračanja," je ob potrditvi nove zakonodaje povedal irski minister za migracije Jim O'Callaghan, čigar država trenutno predseduje Svetu EU.

V skladu z reformo, ki jo je Evropski parlament potrdil junija, bodo lahko članice EU sklenile sporazume o vzpostavitvi centrov za pridržanje zunaj meja unije. V centre bi pošiljali posameznike, ki so jim zavrnile prošnjo za mednarodno zaščito.

Te sporazume bodo lahko sklenile le s tretjimi državami, ki spoštujejo človekove pravice, mednarodno pravo in načelo nevračanja. Centri bodo lahko delovali kot končni cilj ali pa kot vmesni centri za vračanje v državo izvora ali drugo tretjo državo. Vanje mladoletnikov brez spremstva članice EU ne bodo smele pošiljati.

EU želi z novo uredbo o vračanju prav tako urediti dolžnosti državljanov tretjih držav, ki nimajo zakonite pravice do bivanja v EU. Med drugim bodo morali zadevno državo članico zapustiti takoj ali v določenem roku ter sodelovati s pristojnimi nacionalnimi oblastmi.

Uredba, ki bo nadomestila trenutno veljavno direktivo iz leta 2008, prinaša tudi strožja pravila na področju prisilnega vračanja. Migrante, ki predstavljajo varnostno grožnjo, bodo lahko države članice izgnale hitreje.

Poleg tega prenovljena zakonodaja, ki dopolnjuje evropski pakt o migracijah in azilu, uvaja evropske odločbe o vrnitvi. Članice bodo morale v ta obrazec vpisati ključne elemente nacionalne odločbe o vrnitvi, kar bo olajšalo medsebojno priznavanje odločb med posameznimi članicami. Če bi namreč posameznik, ki je prejel odločbo o vrnitvi v eni članici, odšel v drugo, bo lahko ta izgon izvedla na podlagi odločitve prve. Medsebojno priznavanje odločb bo sicer še naprej prostovoljno.

Po današnji dokončni potrditvi bo uredba o vračanju objavljena v uradnem listu EU, veljati pa bo začela dan po objavi, so danes sporočili iz Sveta EU. Niz določb, med drugim tiste o centrih za vračanje, ocenjevanju starosti mladoletnikov in zunanjih odnosih glede vračanja, bo začel veljati takoj. Druge določbe, ki zahtevajo pripravljalne ukrepe, pa bodo začele veljati 12 mesecev po začetku veljavnosti zakonodaje.

Nemčija, Avstrija, Danska, Nizozemska in Grčija sicer že nekaj časa pripravljajo načrte za vzpostavitev centrov za vračanje migrantov v tretjih državah. Po srečanju v začetku septembra v Koebenhavnu so sporočili, da so na dobri poti, da dogovor s partnersko državo izven unije dosežejo do konca letošnjega leta.

Peterica ministrov se je sestala tudi pred današnjim zasedanjem Sveta EU v Luxembourgu, pri čemer pa nemški notranji minister Alexander Dobrindt in njegov avstrijski kolega Gerhard Karner ob prihodu na zasedanje še nista želela govoriti o tem, s katerimi tretjimi državami se pogajajo o vzpostavitvi centrov za vračanje migrantov. Po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA se med možnimi gostiteljicami omenjajo Uganda, Ruanda in Kazahstan.