Slovenski premier Robert Golob je ob prihodu na zasedanje voditeljev EU dejal, da mora pri proizvodnji streliva, ki ga Unija želi dobaviti Ukrajini, sodelovati tudi Slovenija. "Sredstva za vojaške proračune se bodo namreč povečevala in prav je, da se ta denar porablja v državah članicah," je povedal novinarjem. Voditelji članic evropske povezave med drugim razpravljajo o ponedeljkovem dogovoru obrambnih in zunanjih ministrov, da bo EU Ukrajini v prihodnjih 12 mesecih dobavila milijon topniških izstrelkov.
Proizvodnja streliva mora biti enakomerno razporejena po vsej Evropski uniji (EU), pri tem pa bi morala sodelovati tudi Slovenija, je ob prihodu na zasedanje voditeljev EU v Bruslju, kjer bodo govorili tudi o skupnih nabavah topniškega streliva za Ukrajino, povedal premier Robert Golob.
EU se po premierjevih besedah začenja organizirati ne zgolj za skupne nabave streliva, ampak tudi za skupno proizvodnjo, kar je koristen premik. “Sredstva za vojaške proračune se bodo namreč povečevala in prav je, da se ta denar porablja čim bolj lokalno, se pravi v državah članicah tudi z namenom gospodarskega razvoja,” je povedal premier.
Razprava mora iti in tudi že gre v smer, da so proizvodne zmogljivosti tudi geografsko enakomerno porazdeljene po Evropi. Slovenija bi se morala vključiti tudi v proizvodnem delu, ne samo v nabavnem, je dejal. Temu bo namenjen tudi skorajšnji obisk evropskega komisarja za notranji trg Thierryja Bretona v Sloveniji.
“Z njim bomo preigrali scenarije, kaj je možno znotraj evropskega okvirja, in kaj je tisto, kar bo Evropska komisija konkretno podprla. Takrat bomo lahko več povedali o tem. So pa seveda osnutki pripravljeni,” je povedal Golob.
Komisar Breton je v zadnjih dneh v okviru razprav o krepitvi evropske obrambne industrije obiskal že več držav članic in njihovih podjetij. Krepitev zmogljivosti je namreč eden od treh stebrov načrta EU za nadaljnje dobave streliva Ukrajini. Prvi predvideva dobave topniškega streliva Ukrajini iz obstoječih zalog držav članic, drugi pa skupno naročanje topniškega streliva kalibra 155 milimetrov.
V ponedeljek se je projektu Evropske obrambne agencije (EDA), namenjenemu zbiranju in skupni oddaji naročil, pridružilo 17 članic EU in Norveška. V kratkem pa se mu bo pridružila tudi Slovenija, je tedaj napovedal obrambni minister Marjan Šarec. Ponedeljkov dogovor obrambnih in zunanjih ministrov držav članic predvideva, da bo EU Ukrajini v prihodnjih 12 mesecih dobavila milijon izstrelkov.
“Jedrska tehnologija mora imeti mesto v ogljično nevtralni prihodnosti Evrope”
V pogovoru z novinarji ob prihodu v Bruselj je premier Golob govoril tudi o jedrski tehnologiji, ki mora imeti po njegovem mnenju mesto v ogljično nevtralni prihodnosti Evrope. Okvir o čistih tehnologijah, ki ga bodo danes obravnavali voditelji, je po njegovih besedah pomemben na dolgi rok, in ne toliko za konkretne projekte, kot je JEK2.
“V slovenskem nacionalnem interesu je, da je jedrska tehnologija sestavni del tega paketa. Ne nujno kot tista, ki jo vsa Evropa omenja kot nosilno, zagotovo pa ena od tistih, ki je dovoljena znotraj tega okvira pomoči za ogljično nevtralno tehnologijo. Vztrajali bomo pri tem, da mora imeti jedrska tehnologija svoje mesto v ogljično nevtralni prihodnosti Evrope,” je ob prihodu na zasedanje povedal premier. Projekt po premierjevih besedah odpira sposobnost ponovne vzpostavitve jedrske industrije v Evropi, ki bo lahko jedrske kapacitete tudi gradila.
Golob je spregovoril tudi o predlogu Bruslja, da se iz prepovedi prodaje avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil z bencinskim ali dizelskim motorjem od leta 2035 dalje izvzame vsa vozila, ki bi jih poganjala izključno sintetična goriva. Kot je dejal premier, je tak predlog za Slovenijo sprejemljiv.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje