Dva tedna po brodolomu v mednarodnih vodah blizu Grčije, ki je zahteval več sto življenj, okoliščine tragične nesreče še vedno niso razjasnjene. Pričevanja preživelih, do katerih se je dokopala tiskovna agencija Reuters, kažejo, da je prenatrpano staro plovilo potonilo, potem ko ga je začela vleči grška obalna straža.
Pričevanja prebežnikov, ki so sredi junija preživeli brodolom ribiške ladje v mednarodnih vodah blizu Grčije, razkrivajo nove razsežnosti tragedije, v kateri je življenje izgubilo več sto ljudi. Koliko, še vedno uradno ni znano, saj oblasti niso ugotovile, koliko ljudi je bilo na krovu ladje, namenjene v Italijo.
Preživeli so pristojnim grškim pravosodnim organom pripovedovali o grozljivih razmerah na prenatrpanem plovilu, kjer niso imeli ne vode ne hrane, saj naj bi tihotapci to zavrgli, da bi prihranili prostor. Nekateri so prav tako povedali, da se je brodolom zgodil po tem, ko je grška obalna straža ladjo – pokvaril se ji je motor – skušala premakniti s pomočjo vlečne vrvi.
Tiskovna agencija Reuters je pridobila vpogled v pričevanja preživelih, pri čemer je usodni poskus vlečenja plovila omenjen v šestih od devet izjav preživelih. Eden od njih, Sirec, je povedal, da je skupaj z drugimi prebežniki kričal, naj se grška obalna straža ustavi, potem ko je staro ribiško ladjo začela vleči, pri čemer je povečevala hitrost. Ladja se je nato nagnila v levo, desno, nato pa se je prevrnila, besede preživelega povzema Reuters.
Pričevanja šestih preživelih se torej ne ujemajo z javnimi navedbami grške obalne straže in grške vlade, ki sta po brodolomu zatrdili, da plovilo grške obalne straže ni poskušalo vleči ladje s prebežniki in da se je ladja prevrnila, ko je bila grška obalna straža od nje oddaljena 70 metrov. Dan po brodolomu je obalna straža povedala, da je bila vlečna vrv resda pritrjena, a le zato, da bi zagotovili ustrezno bližino za komunikacijo. Prav tako je opisala, da so potniki na ladji vztrajali, naj jih pustijo, saj da si želijo v Italijo in ne Grčijo.
Trije preživeli, katerih pričevanja so Reutersu prav tako znana, so medtem preiskovalcem povedali, da ne vedo, zakaj je plovilo potonilo.
Vseh devet preživelih je pričalo nekaj dni po brodolomu, 17. in 18. junija, in sicer v sklopu preliminarne preiskave po brodolomu. Preiskava še poteka, medtem pa so že prijeli skupino domnevnih tihotapcev, ki so med drugim osumljeni uboja, tihotapljenja prebežnikov in povzročitve brodoloma.
O tem, da je ladja s prebežniki potonila, potem ko jo je začela vleči grška obalna straža, pa so preživeli spregovorili ne le v uradnih pričanjih pred grškimi organi pregona, temveč sta dva od preživelih o tem spregovorila tudi v intervjujih za Reuters. “Na hitro so nas potegnili in čoln je potonil. Nagnil se je desno, levo, desno in potem je potonil. Ljudje so začeli padati drug po drugem,” je za omenjeni medij povedal preživeli, ki je povedal le svoje ime – Mohamed. “Ljudje so bili drug na drugem, kričali so, utapljali so drug drugega. Bila je noč in morje je bilo valovito. Bilo je strašno.”
Ladja je potonila jugozahodno od grškega mesta Pilos, v mednarodnih vodah na območju, kjer je za reševanje pristojna Grčija. Na ladji je bilo med 400 in 750 ljudi, ki so se na nevarno pot do Evropske unije odpravili iz Sirije, Egipta in Pakistana, kažejo podatki Urada ZN za begunce. Skupno so rešili 104 ljudi, ki so povedali, da so za pot plačali od 4.000 do 5.500 evrov, pri čemer naj bi tihotapci dodatno zaračunavali za prostor na palubi, ki naj bi bil varnejši. Ladja je obalo Libije zapustila okoli 10. junija, torej nekaj dni pred tragičnim brodolomom.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
