Izraelska vojska po 40-urni raciji na Zahodnem bregu za seboj pustila razdejanje

Svet 04. Jan 202418:59 > 21:23 1 komentar
Dim nad Gazo
Dim nad Gazo (Foto: PROFIMEDIA)

Izraelska vojska je danes po več kot 40 urah končala racijo v begunskem taborišču v mestu Tulkarm na zasedenem Zahodnem Bregu. Kot navaja katarska televizija Al Džazira, so med racijo pridržali in zaslišali več sto Palestincev, več njih pa je bilo pretepenih, je sporočil palestinski Rdeči križ. Po pričevanjih so vojaki za seboj pustili razdejanje.

Izraelska vojska je sporočila, da je med protiteroristično operacijo na zasedenem Zahodnem Bregu preiskala več sto objektov in aretirala enajst ljudi, pri čemer ni jasno, česa naj bi bili te posamezniki obtoženi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Med racijo sta bila ob aktivaciji eksplozivne naprave ranjena dva izraelska vojaka, okupacijske sile pa so na nasilje odgovorile tudi z napadom z brezpilotnim letalnikom.

Po navedbah zdravstvenega ministrstva v Ramali je bil v ločenem dogodku, v spopadih z vojsko ubit 29-letnik.

Izrael stopnjuje napade na osrednji in južni del Gaze

Izraelska vojska osredotoča svoje napade na osrednji in južni del Gaze, zlasti mesto Han Junis. Danes so ob tem obstreljevali tudi begunski taborišči Nuseirat in Magazi, pri čemer je slednje izraelska vojska pred časom opredelilo za varno območje za civiliste. Skupno število smrtnih žrtev med Palestinci je medtem preseglo 22.400.

V Han Junisu je bilo danes ubitih najmanj 25 Palestincev, na odsekih ključne ceste, ki povezuje srednji in južni del Gaze, pa so očitno nameščeni izraelski ostrostrelci, poroča katarska televizija Al Džazira.

Poleg tega izraelske sile obstreljujejo begunski taborišči Magazi in Nuseirat na jugu Gaze. Po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi je bilo danes v Magaziju ubitih najmanj 14 ljudi, čeprav je to taborišče del območja, ki ga je izraelska vojska pred časom označila za varno.

Po navedbah dopisnika Al Džazire iz Gaze se zdi, da Izrael prehaja v drugo fazo uničujočega bombardiranja, pri čemer se osredotoča na osrednji in južni del enklave.

Palestinske družine, ki iz osrednjega dela Gaze bežijo proti jugu
Palestinske družine, ki iz osrednjega dela Gaze bežijo proti jugu (Foto: IMAGO/PROFIMEDIA)

Palestinski Rdeči polmesec je ob tem sporočil, da so bili njihovi prostori v Han Junisu tarča obstreljevanja, pri čemer je umrla ena oseba, še šest pa jih je bilo ranjenih. Na nevarne razmere za zdravstvene delavce v Gazi so v objavi na družbenih omrežjih danes opozorili tudi Zdravniki brez meja (MSF).

V zadnjih 90 dneh je bilo v izraelskih silovitih napadih na Gazo skupaj ubitih 22.438 Palestincev, je danes sporočilo tamkajšnje ministrstvo za zdravje. Še 57.614 ljudi je ranjenih, večinoma žensk in otrok.

V zadnjih 24 urah je bilo po podatkih ministrstva ubitih najmanj 125 Palestincev, še 318 pa je bilo ranjenih. Ob tem pogrešajo še približno 7.000 ljudi, ki so najverjetneje umrli, potem ko so ostali ujeti pod ruševinami.

ZDA ne odobrava tožbe Južne Afrike proti Izraelu

Združene države Amerike so v sredo izrazile neodobravanje nad tožbo, ki jo je Južna Afrika vložila na Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu, v kateri Izraelu očita kršenje konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ter izvajanje genocidnih dejanj proti Palestincem v Gazi.

Tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost ZDA John Kirby je na novinarski konferenci tožbo označil za kontraproduktivno in neutemeljeno. Da ZDA v Gazi ne vidijo dejanj, ki bi jih lahko opisali kot genocidna, je v ločenem nastopu povedal govorec State Departmenta Matthew Miller, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Slovenska civilno-družbena iniciativa pa je danes v javnem pismu zunanjo ministrico Tanjo Fajon pozvala, naj se Slovenija nemudoma pridruži tožbi Južne Afrike proti Izraelu. V pismu, ki ga je podpisalo več deset vidnejših državljanov iz različnih družbenih sfer, avtorji poudarjajo, da smo v Gazi priče izvrševanju genocida, torej “prav tega hudodelstva, za katerega se je tudi Republika Slovenija zaobljubila, da ga ne bo dopustila nikoli več”.

V besedilu, objavljenem na spletni strani gibanja, podpisniki ministrico pozivajo k ukrepanju, tako kot je to storila leta 2022, ko se je Slovenija kot intervenientka pridružila tožbi zoper Rusijo na podlagi konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida.

Pismo je podpisalo 65 ljudi, med drugim nekdanji minister za zunanje zadeve Ivo Vajgl, nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber, zgodovinar Božo Repe, pravnica Barbara Rajgelj, direktor Mirovnega inštituta Iztok Šori, antropologinja Svetlana Slapšak, ekonomist Bogomir Kovač, sociologa Rastko Močnik in Rudi Rizman ter filozof Rado Riha.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje