Mikrovalovne pečice so nepogrešljiva kuhinjska naprava v marsikaterem gospodinjstvu. Navdušujejo s preprostostjo in hitrostjo uporabe. Imajo pa mikrovalovke tudi mnogo nasprotnikov, ki se bojijo njihovega sevanja. Preverili smo, kaj je res.
Mikrovalovna pečica za kuhanje oziroma pogrevanje hrane uporablja mikrovalove. To so elektromagnetni valovi, na osnovi katerih delujejo televizijski oddajniki, radarji, pa tudi na primer bluetooth in telekomunikacije. Uporabljajo jih tudi pri mnogih procesih v industriji in za zdravljenje raka.
Za izumitelja mikrovalovke velja Percy Spencer, ki je uporabnost mikrovalov za kuhanje odkril po naključju. Zaposlen je bil v podjetju Raytheon, ki je med drugo svetovno vojno izdelovalo tehnologijo za radarje. Med delom z radarjem se je Spencerju stopila čokolada, ki jo je imel v žepu, in kmalu spoznal, da se je to zgodilo zaradi mikrovalov. V podjetju so izdelali prvi prototip mikrovalovne pečice in v njej najprej pripravili pokovko. Pri naslednjem eksperimentu so poskušali skuhati jajce, ki je eksplodiralo.
Oktobra 1945 so mikrovalovno pečico patentirali, dve leti pozneje pa tudi izdelali. Visoka je bila kar 1,8 metra in težka 340 kilogramov. Prve mikrovalovke so začeli prodajati leta 1954 in so takrat stale od 2.000 do 3.000 dolarjev. Če bi to preračunali v današnje vrednosti, so stale kar od 20 do 30 tisoč dolarjev. Sčasoma je njihova cena padla, njihova priljubljenost pa močno zrasla. Leta 1971 je imelo mikrovalovko le odstotek gospodinjstev v Združenih državah Amerike (ZDA). Leta 1986 je bilo takih gospodinjstev četrtina, leta 1997 pa že 90 odstotkov. V Evropi je tovrstna priprava hrane nekoliko manj priljubljena. Leta 1994 je imelo mikrovalovko 40 odstotkov francoskih gospodinjstev, leta 2004 pa 65 odstotkov.
Kako delujejo?
Mikrovalovi se na svoji poti, podobno kot svetlobni žarki, od snovi lahko odbijejo, se skoznje prenesejo ali pa jih snovi absorbirajo, pojasnjuje Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Kovinske snovi popolnoma odbijajo mikrovalove, medtem ko jih nekovinske snovi, na primer steklo in večina plastičnih mas, prepuščajo. Snovi, ki vsebujejo vodo, torej tudi hrana, pa z lahkoto absorbirajo mikrovalovno energijo, ki se nato spremeni v toploto.
Mikrovalove v pečici proizvaja elektronska cevka, imenovana magnetron. Ko pečico vklopimo, se mikrovalovi razpršijo po notranjosti pečice v vse smeri. K enakomernemu segrevanju hrane običajno pripomore vrtljiva plošča v pečici. Ko molekule vode vsrkajo (absorbirajo) energijo mikrovalov, začnejo vibrirati. Trenje molekul povzroči segrevanje oziroma kuhanje hrane. Zato lahko živila z visoko vsebnostjo vode, na primer zelenjavo, skuhamo hitreje kot druga živila.
Ko hrana absorbira mikrovalovno energijo, se ta spremeni v toploto, ne postane pa zato hrana “radioaktivna”. Mikrovalovi se absorbirajo le v hrano, ne pa tudi v ostali del notranjosti pečice. Ne priporočajo pa proizvajalci mikrovalovnih pečic uporabe prazne pečice, saj se v tem primeru lahko energija mikrovalov odbija nazaj v magnetron in ga poškoduje.
Previdno pri uporabi: vrela voda, ki ne vre
V mikrovalovko ne smemo postavljati kovinskih materialov, na primer pribora ali aluminijaste folije. Ob stiku mikrovalov s kovinami se bo začelo iskriti, kar lahko pečico poškoduje. Prav tako ne smemo uporabljati nekaterih vrst plastik (ponavadi je na taki posodi prečrtan simbol za uporabo mikrovalovne pečice), saj se lahko stopijo ali zagorijo ter v hrano izpuščajo nevarne snovi. Med takimi materiali je melamin, plastična masa, ki na videz spominja na porcelan in jo uporabljajo za krožnike in kozarce, namenjene taborjenju, ob njegovem segrevanju pa lahko v hrano preide zdravju nevaren formaldehid.
Najbolje je uporabljati posodo, ki je namensko izdelana za kuhanje v mikrovalovni pečici, ter steklo ali porcelan. Kljub temu da teh snovi mikrovalovi ne segrejejo neposredno, pa lahko postanejo vroči zaradi segrete hrane v njih. Prav tako je od deleža vode v hrani, ki jo pogrevamo, odvisno, kako hitro oziroma močno se bo zvišala njena temperatura.
“Opisane so že hude opekline s prekomerno segretimi tekočinami v mikrovalovni pečici,” opozarja NIJZ. Kot pojasnjujejo, je ena od posebnosti segrevanja hrane v mikrovalovni pečici prekomerno segrevanje tekočin. To pomeni, da tekočine dosežejo temperature, ki so nekaj stopinj Celzija višje od njihovega normalnega vrelišča, ne da bi pri tem dejansko vrele. Tako morda ne bomo videli nobenih mehurčkov, a bo voda kljub temu prekomerno segreta, opozarja NIJZ.
Ker se živila lahko segrejejo neenakomerno, pa moramo paziti, da se ne opečemo. Čeprav bo prvi požirek v mikrovalovki pogretega mleka morda mlačen, je naslednji lahko (pre)vroč. Napitke, juhe in enolončnice, pa tudi drugo hrano premešajte, preden jo zaužijete. NIJZ opozarja, da lahko nekatera živila z neporozno površino (na primer hotdog) ali s sestavinami, ki se ne segrevajo vzporedno (na primer rumenjak in beljak pri jajcih), celo eksplodirajo. Zato za mikrovalovko ni primeren niti neolupljen kostanj.
Izpostavljenost mikrovalovom in nevarnosti
Mikrovalovne pečice so zagrajene tako, da zadržujejo mikrovalove znotraj pečice. Ti so prisotni le, ko je pečica vključena in vratca pečice zaprta. “Zgradba pečice zagotavlja, da je prepuščanje mikrovalov okrog steklenih vratc in skozi njih omejeno na stopnjo, ki je precej pod dopustno stopnjo, določeno z mednarodnimi standardi,” pojasnjuje NIJZ, a dodaja, da mikrovalovi lahko uidejo iz pečice, če je ta poškodovana ali umazana. “Zato je pomembno, da pečico vzdržujemo v dobrem stanju. Preveriti moramo, da se vratca pečice pravilno zapirajo in da pravilno deluje varnostni mehanizem na vratcih, ki prečuje nastajanje mikrovalov, ko je pečica odprta. Robovi vratc morajo biti čisti in tako kot ostala zunanjost pečice ne smejo biti poškodovani,” opozarjajo.
Kaj pa bi se zgodilo, če nas mikrovalovi “zadenejo”? “Telo lahko absorbira mikrovalovno energijo, kar povzroči segrevanje izpostavljenih tkiv. Večjemu tveganju za toplotno poškodbo so izpostavljeni organi z manjšo prekrvljenostjo in z manjšim uravnavanjem temperature, kot je na primer oko, ali na temperaturo občutljiva tkiva, kot so testisi,” razlaga NIJZ. Vendar pa se toplotne poškodbe tkiv lahko pojavijo le pri daljši izpostavljenosti zelo visokim stopnjam mikrovalovne energije, ki precej presegajo tiste, izmerjene okrog mikrovalovne pečice.
Zgornjo dopustna meja sevanja po mednarodnih standardih, ki ji morajo upoštevati proizvajalci, je določena na 50 W/m2 na katerikoli točki, oddaljeni 5 centimetrov od zunanje površine pečice. V praksi so sevanja sodobnih mikrovalovnih pečic v gospodinjstvih znatno pod vrednostjo mednarodnega standarda, pravi NIJZ. Toda morda le ni najbolj pametno, da čisto od blizu opazujete, kaj se dogaja z vašim obrokom med pogrevanjem v mikrovalovki. Izpostavljenost zelo močno upada z oddaljenostjo. Če ste od pečice oddaljeni 50 centimetrov, boste prejeli približno eno stotinko mikrovalov, kot bi jih 5 centimetrov od pečice.
Ne ostane pa nič mikrovalovne energije v notranjosti pečice ali hrani po tem, ko je pečica izključena. Glede tega mikrovalovi delujejo kot svetloba: ko stikalo izklopimo, svetlobe ni več.
Se hrana zaradi mikrovalov spremeni?
Morda največ pomislekov glede mikrovalovk pa zadeva varnost hrane po taki obdelavi. “Hrana, kuhana v mikrovalovni pečici, je varna in ima enako hranilno vrednost kot hrana, kuhana v navadni pečici. Glavna razlika je, da so živila v mikrovalovni pečici hitreje skuhana, saj mikrovalovna energija prodira globlje v hrano in tako skrajša čas, potreben za prenos toplote skozi živilo,” pravijo pri NIJZ.
Dejstvo je, da se nekatera hranila razgradijo, ko so izpostavljena vročini. Najbolj znan primer je morda vitamin C. A ker je čas kuhanja v mikrovalovni pečici krajši od navadnega kuhanja, naj bi se tako vitamin C kot druge hranilne snovi tako bolje ohranile v primerjavi z običajnim kuhanjem. Ni pa prav zato priporočljivo mikrovalovke uporabljati za odmrzovanje sadja, saj bo tako izgubilo na toploto občutljive hranljive snovi.
Vse uradne zdravstvene institucije, med njimi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), zagotavljajo, da je hrana, kuhana v mikrovalovni pečici, varna in ima enako hranilno vrednost kot ob običajnem kuhanju. Piše pa NIJZ v svoji objavi, da “nekateri dostopni viri opisujejo temu nasprotujoče stališče”. Kot primer NIJZ navaja članek dr. Lite Lee, ki pa na povezavi ni (več) dostopen.
V mikrovalovki naj ne bi pogrevali materinega mleka, niti formule (umetnega mleka) za dojenčke. Priporočljivo ni niti (kakršnokoli, ne le v mikrovalovki) pogrevanje mesnih pripravkov z daljšim rokom trajanja, ki vsebujejo veliko konzervansov, saj lahko ti ob pogrevanju postanejo še bolj škodljivi za zdravje. Raziskava, objavljena v strokovni reviji Food Control pa pravi, da lahko pogrevanje povzroči oksidacijo holesterola v živilu. Ob rednem uživanju tako pripravljene hrane se oksidirani holesterol nabira na stenah žil in lahko povzroči najrazličnejše bolezni srca in ožilja.
NIJZ opozarja še na previdnost pri pogrevanju večjih kosov hrane, še posebej mesa. “Mikrovalovna energija ne prodira dobro v debelejše kose hrane, kar lahko povzroči neenakomerno segrevanje oziroma kuhanje. Deli živila, ki niso dovolj segreti, lahko po kuhanju še vedno vsebujejo potencialno nevarne mikroorganizme, kar predstavlja tveganje za zdravje – možnost okužb in zastrupitev s hrano. Zato naj živilo po zaključenem kuhanju v mikrovalovni pečici več minut počiva, da se toplota v hrani enakomerno porazdeli,” svetuje NIJZ.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje