Je "zamrznitev" ena od rešitev za vojno v Ukrajini?

Avdijvka, Ukrajina (Foto: Radio Free Europe/Radio Liberty/Serhii Nuzhnenko via REUTERS)

Ker vojna v Ukrajini, ki se je začela februarja lani z rusko invazijo, še vedno traja, nobena od strani pa že relativno dolgo ne poroča o bistvenem preboju na bojiščih, je na mestu vprašanje, kako bo vojna potekala v prihodnje. Bi "zamrznitev" oboroženega konflikta lahko predstavljala neke vrste "rešitev"? Za koga bi bila ta sprejemljiva in zakaj?

Vojne se vselej ne končajo z dogovorom o miru; njihov “epilog” je namreč lahko tudi pat pozicija, “zamrznitev”, ki lahko – po zgledu korejskega polotoka ali pa razdeljenega Cipra – traja tudi več desetletij … Glede na potek dogajanja je prav verjetno, da se tovrstni “zamrznitvi” bliža tudi vojna v Ukrajini, navaja Reuters.

Podobno je pred pol leta ocenil tudi časopis Politico. Zunanjepolitična novinarka, ki poroča tudi o nacionalni varnosti, Nahal Toosi, je tako zapisala, da se bo “zamrznitev” konflikta morda izkazala za najbolj realistični dolgoročni izid glede na to, da niti Kijev niti Moskva nista pripravljena priznati poraza.

Spomnimo: Ukrajina trdi, da se o miru ne bo pogajala, dokler se Rusija ne umakne z ozemelj, ki jih okupira na vzhodu oziroma jugu Ukrajine. Rusija nasprotno noče nič slišati o umiku, saj si je okupirana ozemlja enostransko priključila pred dobrim letom dni (pred tem pa še polotok Krim leta 2014).

Da sta Rusija in Ukrajina na bojiščih dosegli pat pozicijo, je sicer v začetku meseca komentiral vrhovni poveljnik ukrajinske vojske Valerij Zalužni. V kabinetu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega so njegovo oceno resda zavrnili, a je predsednik Ukrajine vendarle priznal, da se na vseh straneh čuti utrujenost.

“Zamrznitev” konflikta so v ameriškem mislišču Wilson center primerjali s pritiskom na tipko za premor. Zamrznjeni konflikt namreč zaznamuje prekinitev aktivnih spopadov, pri čemer pa se sprti strani ne strinjata o miru oziroma nista dosegli politične rešitve. Ker se v pravnem smislu konflikt ni zaključil, obstaja tveganje, da bi se spopadi vsak čas lahko znova začeli.

V Transnistriji so leta 2015 praznovali 25. obletnico neodvisnosti (Foto: PROFIMEDIA)

Med tovrstnimi konflikti se pogosto omenja Severno in Južno Korejo, na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze pa so znani konflikti na ozemlju Pridnestrja (Transnistrije), Abhazije in Južne Osetije. Vse tri so neodvisnost razglasile leta 1990, tamkajšnje separatistične oblasti pa podpira Rusija.

Čeprav bi “zamrznitev” vojne v Ukrajini po eni strani sovražnikom Zahoda sporočila, da se prijateljev ne splača napasti – Rusija je v Ukrajini od lani osvojila omejeno količino ukrajinskega ozemlja, pri čemer je utrpela velike izgube –, pa bi bil “zamrznjeni” scenarij seveda vse prej kot idealen za Kijev in njegove zaveznike. Ukrajina bi namreč potrebovala vojaško in denarno podporo, da bi krepila svojo obrambo, Zahod pa bi moral ohranjati sankcije proti Rusiji, ki ga drago stanejo.

Ob tem pa je v Politicu brati tudi interpretacijo, da bi bila “zamrznitev” konflikta vendarle lahko politično privlačna za ZDA in druge zaveznike Kijeva, saj je verjetno, da bi Ukrajina v primeru manjšega števila spopadov potrebovala manj denarja. Povedano drugače: čeprav je cena “zamrznitve” konflikta, kot že rečeno, vse prej kot nizka – tako z vidika financ kot tudi z vidika vpliva na življenje ljudi –, je davek nadaljnjih spopadov brez dvoma višji.

Ukrajinski zavezniki, še navaja Reuters, kažejo znake izčrpanosti od vojne, prav tako pa je njihovo pozornost z Ukrajine preusmerila vojna med Izraelom in palestinskim Hamasom, ki je vodila do strahotne humanitarne krize in krize humanosti v Gazi.

Administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna ima ob tem že kar nekaj časa težave prepričati kongres, naj odobri dodatnih 61 milijard dolarjev (dobrih 57 milijard evrov) za vojaško pomoč Ukrajini, poleg tega pa je padec v pomoči pričakovati tudi, če bo na volitvah čez leto dni zmagal republikanec Donald Trump oziroma kateri od drugih Ukrajini manj naklonjenih kandidatov za predsednika ZDA, še piše Reuters.

Da pomoč Ukrajini ni brezpogojna, so v zadnjih tednih pokazale tudi volitve na Poljskem in Slovaškem. Pred volitvami, ki so na Poljskem potekale sredi oktobra, sta se Kijev in Varšava zapletla v spor zaradi ukrajinskega žita, novi slovaški premier Robert Fico pa je takoj po konstituciji nove vlade napovedal prekinitev vojaške pomoči Ukrajini.

Zelenski je minuli konec tedna posvaril Ukrajince, naj se pripravijo za morebitne nove ruske napade med zimo. Lani pozimi je ruska stran izvedla nemalo napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, zaradi česar so se številni prebivalci Ukrajine morali spopasti s temo in mrazom.

Kaj bi prinesla “zamrznitev” vojne v Ukrajini?

V primeru “zamrznitve” rusko-ukrajinskega oboroženega konflikta bi sankcije zoper Rusijo, ki vključujejo prepoved prodaje orožja in visokotehnoloških izdelkov Rusiji ter zamrznitev več sto milijard deviznih rezerv, najverjetneje ostale v veljavi.

Čeprav sankcije svoj davek zahtevajo tudi na Zahodu, pa je malo verjetno, da bi tovrstno “gospodarsko vojskovanje” ruskega predsednika Vladimirja Putina prisililo za pogajalsko mizo – nenazadnje tuje sankcije niso strle niti Severne Koreje niti Irana. Nasprotno pa bi lahko sankcije oziroma njihove negativne posledice, tako Reuters, vplivale na odločitve, ki jih bo sprejemal Putinov naslednik.

“Zamrznitev” vojne bi poleg tega vplivala tudi na zmožnosti in potek povojne obnove ukrajinske infrastrukture. Okolje, kjer mir ni formalno vzpostavljen in kjer dominira strah pred morebitnim novim (ruskim) napadom, je namreč zelo neugodno za investitorje. Posledično Zahod vzpostavlja sheme zavarovanj, ki bi ublažile njihovo tveganje, pri čemer pa poznavalci prav tako računajo na to, da bodo tveganja nižja, ko se bo okrepila ukrajinska obramba.

Največjo priložnost za Ukrajino sicer predstavlja članstvo v Evropski uniji, še navaja Reuters. Evropska komisija je, spomnimo, minuli teden predlagala začetek pristopnih pogovorov za pridružitev Uniji, odločitev o tem pa bodo predvidoma prihodnji mesec sprejeli voditelji držav EU.