Dobili smo prvi podroben zemljevid morja v Sredozemlju. Hrvaški znanstveniki so kartirali več kot 6.000 kvadratnih kilometrov morskih habitatov, kar je dobra podlaga za nadaljnje ukrepe. Toda nova spoznanja prinašajo tudi skrb vzbujajoče podatke.
Kaj se skriva pod valovi Jadranskega morja? S tem vprašanjem se je dve leti ukvarjalo 200 znanstvenikov in drugih strokovnjakov, ki so na plovilih na hrvaškem morju skupaj preživeli 20 tisoč ur.
Podrobno so kartirali 6.500 kvadratnih kilometrov morskega površja in izdelali edinstveni zemljevid morskih habitatov, prvi takšen v Sredozemlju. “Zemljevid bo namenjen celovitemu prostorskemu načrtovanju na morju, trajnostnemu ribištvu, trajnostnemu turizmu in drugim dejavnostim na morju,” je za N1 povedal direktor hrvaškega zavoda za varstvo okolja in narave Aljoša Duplić.
Pri projektu, vrednem 11,9 milijona evrov, od katerih je 85 odstotkov prispevala EU, so doslej kartirali 51 odstotkov hrvaškega morja, ostalih 49 odstotkov bodo do leta 2028. Moči so združili oceanografi, geologi, ekologi ter strokovnjaki za robotiko in umetno inteligenco.
S podvodno snemalno opremo in drugimi instrumenti so naredili posnetke terena celotnega dna do 40 metrov globine, dna znotraj zavarovanih območij – to so narodni parki, naravni parki in območja Natura 2000, – ter nekaterih območij v epikontinentalnem pasu (ta ni pod izključno hrvaško jurisdikcijo).
Zemljevid je dostopen na tej povezavi.
Neposredno so posneli 18 odstotkov kartiranega površja, 82 odstotkov pa so modelirali s pomočjo nevronskih mrež, kar zagotavlja veliko natančnost, pravijo avtorji tega dela projekta, znanstveniki laboratorija za informatiko in modeliranje okolja Inštituta Ruđer Bošković.
Morsko dno je razkrilo številne zanimivosti. “Odkrili smo potopljene otoke. Vzdolž jadranske obale smo videli teraso, globoko 70 metrov. Pred približno 50 tisoč leti je bila to paleoobala,” je povedal direktor hrvaškega geološkega inštituta Slobodan Miko.
Izginjajoči morski travniki
A na površje so priplavale tudi skrb vzbujajoče ugotovitve. Pozejdonka (Posidonia oceanica, hrvaško posidonija) je morska rastlina, ki po obliki spominja na travo, poimenovana po grškem bogu morja Pozejdonu. Je endemit Sredozemskega morja in ima zelo pomembno vlogo za ta ekosistem. Rastišča pozejdonke zmanjšujejo erozijo in umirjajo valovanje, imajo pomembno vlogo pri izmenjavi snovi v morju, zagotavljajo življenjski prostor in skrivališče številnim organizmom ter tako ohranjajo biodiverziteto.
A je hkrati ta morska rastlina tudi zelo občutljiva. Raste počasi, še počasneje se obnavlja. Na Hrvaškem je zaščitena, v Sloveniji pa uvrščena na seznam redkih in ogroženih vrst. Še posebej jo ogrožajo ribolov z vlečnimi mrežami (kočami), sidranje, onesnaževanje in gradnje na obalnem območju.
Ena od študij v Sredozemlju je pokazala, da je med letoma 1842 in 2009 izginilo od 13 do 50 odstotkov travnikov pozejdonke, na ostalih površinah pa se je gostota poganjkov zmanjšala in razdrobila. V zadnjih desetletjih se morski travniki krčijo tudi zaradi podnebnih sprememb – segrevanja in zakisanja morja. Hkrati se z uničevanjem morskih travnikov zmanjšuje sposobnost teh habitatov, da vsrkavajo ogljikov dioksid, zato so učinki podnebnih sprememb še hujši.
Travnikom pozejdonke pravijo tudi pljuča morja, saj so ključni vir kisika – proizvedejo ga od 4 do 20 litrov na kvadratni meter na dan – in pomemben ponor ogljikovega dioksida. Doslej je bilo ocenjeno, da morski travniki pozejdonke na Hrvaškem pokrivajo 120 tisoč hektarjev. Zdaj pa so z natančnimi meritvami v projektu ugotovili, da gre za veliko manjše območje, zgolj okrog 40.000 hektarjev.
“Nujno je regulirati pravila sidranja. Na teh habitatih bi bilo treba dovoliti le uporabo boj, ne pa spuščanja sider. Okrepiti je treba nadzor,” je poudaril direktor hrvaškega zavoda za varstvo okolja in narave Aljoša Duplić. “To je ključen ukrep, ki ga moramo udejanjati na širšem območju,” je dodal.
Ko s sidrom iztrgamo pozejdonko z morskega dna, iztrgamo nekaj, kar je raslo več stoletij. Pljuča Sredozemskega morja ogrožajo navtični turizem in podnebne spremembe, so še poudarili strokovnjaki, zato so ukrepi za njihovo zaščito nujni.
Podvodne posnetke in izjave sodelujočih v projektu si oglejte v videu na vrhu članka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje