Aplikacija za sporočanje Telegram je v ukrajinski vojni postala glavni kanal za sporočanje ukrajinskega vrha in glavni vir novic za civiliste, novinarje in celo vojsko, čeprav strokovnjaki opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti pri varovanju zasebnosti. Ustanovitelj Telegrama je sicer Rus Pavel Durov, ki je pred leti padel v nemilost Kremlja.
Med vojno v Ukrajini je v poplavi številnih kanalov za sporočanje glavno vlogo prevzela aplikacija Telegram. Preko nje ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ostali najvišji člani Ukrajine svetu sporočajo pomembne informacije v zvezi z vojno. V številnih kanalih, ki imajo tudi po pol milijona članov, Zelenski in drugi vidni ukrajinski akterji obveščajo o lokacijah, kje so ruski tanki, objavljajo lokacije zaklonišč in poskušajo zagotavljati, da Ukrajinci in svet dobivajo preverjene informacije. Mnogim so tako informacije omogočile uspešen beg iz države, kjer že tri tedne divja vojna.
Aplikacija ima po vsem svetu več kot 550 milijonov mesečnih uporabnikov, v ukrajinski vojni pa je svoj trenutek doživela tudi zaradi nekaterih prednosti pred ostalimi konkurenti – v zasebnih in javnih skupinah je lahko do 200.000 članov, kar omogoča, da sporočila dosežejo velik krog ljudi. Aplikacija Telegram je sicer “ruska” oziroma sta jo ustvarila ruska brata Nikolaj in Pavel Durov. Slednji velja za čudežnega dečka ruske tehnološke sfere, poimenovali pa so ga tudi “ruski Mark Zuckerberg”, saj je po vzoru Facebooka ustvaril Vkontanke (kasneje znano kot VK), ki je najbolj priljubljeno družbeno omrežje med Rusi. A od VK se je moral pred osmimi leti posloviti, saj na protestih proti Putinu leta 2012 ni želel ukiniti skupin, ki so družbeno omrežje uporabljale za organizacijo shodov. Kasneje se je moral iz podjetja umakniti oziroma si je VK prisvojila družba Mail.ru, ki jo vodi ruski milijarder in Putinov zaveznik Ališer Usmanov. O Telegramovi zgodbi te dni pišejo številni tuji mediji.
Durov je pred osmimi leti pobegnil iz Rusije in živi v tujini ter je kritik Putinovega režima. Ob ustanovitvi Telegrama je dejal, da gre za način komuniciranja, ki ni pod nadzorom ruskih oblasti in spoštuje zasebnost. Telegram se je med letoma 2018 in 2020 znašel na ruski črni listi in bil prepovedan, saj tamkajšnjemu telekomunikacijskemu regulatorju Roskomnadzor ni želel predati šifrirnih ključev. Durov je po odhodu iz Rusije postal državljan Svetega Krištofa in Nevisa na Karibih, pred kratkim pa naj bi postal tudi državljan Francije. Njegovo premoženje je ocenjeno na 17 milijard dolarjev, kar ga uvršča tik za 100 najbogajteših Zemljanov. Sedež Telegrama je v Dubaju, podjetje pa ima le okrog 30 zaposlenih. Telegram je sicer že pred ukrajinsko vojno postal glavna platforma za skupine vseh vrst, od proticepilcev in zanikovalcev covida-19 do izgrednikov, ki so vdrli v ameriški Kapitol, zelo močno skupnost pa ima tudi v kriptosvetu. Veliko krizo in črno piko je Telegram doživel leta 2015, ko se je razvedelo, da ga za sporočanje uporabljajo islamski skrajneži.
Želel omejiti dostop, a si je hitro premislil
Danes 37-letni Durov, ki se oblači le v črna oblačila in ga mnogi primerjajo z likom Nea iz legendarnega filma Matrica, je le nekaj dni po tem, ko se je začela vojna, razmišljal, da bi dostop do Telegrama omejil za Ukrajino in Rusijo, dokler bi trajal konflikt, vendar je naletel na oster odziv in kmalu odstopil od ideje. “Ne želimo, da se Telegram uporablja kot orodje, ki zaostruje konflikte in spodbuja etnično sovraštvo,” je pretekli teden zapisal Durov, vendar si je premislil po burnem odzivu uporabnikov.
Telegram sicer ni povsem klasična aplikacija za sporočanje, ampak želi posnemati nekakšno družbeno omrežje – ob sporočilih je mogoče ustvariti tudi kanale in skupinska sporočila. Široka uporaba Telegrama je sprožila nekaj že dalj časa znanih varnostnih pomislekov. Za razliko od WhatsAppa in Signala, Telegram privzeto ne uporablja šifriranja, temveč jih mora vsak uporabnik v sporočilih “ena-na-ena” vklopiti. Prav tako niso šifrirana skupinska sporočila, kar pomeni, da je lahko zasebnost uporabnikov potencialno ogrožena. To pomeni, da bi lahko podjetje teoretično dostopalo do vsebine sporočil ali pa bi bilo prisiljeno predati podatke na zahtevo vlade.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje