Kaj se je ta teden zgodilo v Ukrajini?

Svet 18. Mar 202219:43 > 20:56 1 komentar
Kijev
Kijev (Mykola Tymchenko/REUTERS)

Ruska invazija na Ukrajino se je začela 24. februarja. Rusija, ki v zadnjih dneh izvaja predvsem zračne napade (tudi na zahodu Ukrajine), vztraja, da ne bo opustila svojih načrtov. Med njimi sta "denacifikacija" in "demilitarizacija" Ukrajine. Tudi vlada v Kijevu ne popušča in pravi, da se bo Ukrajina še naprej branila pred napadi.

Vojna v Ukrajini je vstopila v četrti teden. Število beguncev iz Ukrajine se je povzpelo nad tri milijone, po navedbah Združenih narodov pa je umrlo najmanj 800 civilistov. Teden so med drugim zaznamovali naslednji dogodki:

Obleganje Mariupola

Ruske sile še naprej oblegajo pristaniško mesto Mariupol, ki leži v doneški regiji na vzhodu Ukrajine. Boji po navedbah mariupolskega župana že potekajo v središču mesta. Bombe so med drugim zadele tamkajšnje gledališče, kamor so se pred zračnimi napadi zatekli prebivalci mesta. Po besedah ukrajinskih uradnikov je bilo v času napada v gledališču več kot tisoč ljudi, med njimi tudi otroci. Da so v stavbi otroci, so opozorili z napisom pred gledališčem, zato je napad na poslopje naletel na še posebej veliko kritik. Koliko žrtev je napad zahteval, še ni znano, saj reševalna akcija še poteka. Pred tem je bila v Mariupolu v napadih uničena tudi porodnišnica.

Več v prispevku Prebivalci pred gledališčem v Mariupolu z belo barvo zapisali otroci.

gledališče v Mariupolu
Maxar Technologies/REUTERS

Čeprav nekaterim prebivalcem Mariupola mesto uspe zapustiti – v četrtek je denimo odšlo okoli 30.000 ljudi –, jih več kot 300.000 ostaja ujetih v obleganem mestu. Po navedbah ZN v mestu zmanjkuje zadnjih zalog vode in hrane, piše STA, prav tako tam že od začetka meseca ni tekoče vode, elektrike in ogrevanja.

Pogovori se nadaljujejo

Ukrajinski in ruski pogajalci še naprej raziskujejo možnosti za sklenitev dogovora, ki bi Ukrajini prenesel mir. Medtem ko vsebina pogajanj v večjem delu ostaja tajna, je znano, da se pogajalci med drugim pogovarjajo o neki vrsti nevtralnega statusa za Ukrajino in umiku ruskih sil. Medtem ko je bilo v začetku tedna po Reutersovih navedbah več optimizma, da pogovori napredujejo, Moskva in Kijev pogajanja še vedno opisujeta kot težka. Obe strani si želita konkretna zagotovila, da njuna varnost v prihodnje ne bo ogrožena.

Več v prispevku Še vedno velika previdnost, a vendarle tudi več optimizma.

Svojo pripravljenost, da gosti pogovore med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je v četrtek izrazil njun turški kolega Recep Tayyip Erdoğan.

Slovenski premier obiskal Kijev

V začetku tedna so Kijev obiskali trije predsedniki vlad držav Evropske unije: slovenski premier Janez Janša, poljski premier Mateusz Morawiecki in češki premier Petr Fiala. V ukrajinsko prestolnico, kjer so se sestali s predsednikom Ukrajine Zelenskim, so pripotovali z vlakom iz Poljske. Tja so odpotovali, da bi prenesli sporočilo podpore Ukrajini. Slovenski premier je na novinarski konferenci med drugim povedal: “Tukaj smo, ker občudujemo vaš pogum in borbenost, s katero uničujete mit o nepremagljivi ruski vojski. Tukaj smo, ker je vaš boj tudi naš.”

Več v prispevku Janša v Kijevu: “Storili bomo vse, kar lahko, da Ukrajina postane članica EU”.

Janez Janša, Volodimir Zelenski
Urad ukrajinskega predsednika/REUTERS

Meddržavno sodišče odločilo, da mora Rusija nemudoma ustaviti invazijo

Meddržavno sodišče (ICJ) je v sredo sprejelo preliminarno odločitev glede tožbe Ukrajine proti Rusiji zaradi domnevnih kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida iz leta 1948. Odločitev ICJ predvideva, da mora Rusija v času, dokler ne bo sprejeta končna sodba, nemudoma prekiniti vojaške operacije, ki jih je na ozemlju Ukrajine začela 24. februarja 2022. Poziv sodišča so v Kremlju zavrnili.

Več v prispevku Meddržavno sodišče: Rusija mora nemudoma ustaviti vojaške operacije v Ukrajini.

Zelenski nagovoril parlamente držav Zahoda, tudi ameriški kongres

Ukrajinski predsednik Zelenski je nagovoril britanske, kanadske, nemške in ameriške izvoljene predstavnike ljudstva. Tuji mediji so, pričakovano, še posebej veliko pozornost namenili nagovoru ameriškega kongresa. “V teh najtemnejših časih za našo državo, za celo Evropo, vas pozivam, da storite več. Potrebujemo nove pakete sankcij, nenehno, vsak teden, dokler se ruski vojaški stroji ne ustavijo,” je kongresnikom med drugim sporočil Zelenski. Tudi njih je, kot že ničkolikokrat poprej, pozval k zaprtju neba nad Ukrajino.

Več v prispevku Zelenski v čustvenem nagovoru ameriški kongres pozval: “Storite več”.

Zelenski
PROFIMEDIA

Protestna akcija ruske novinarke in urednice

Novinarka in urednica Marina Ovsjanikova je v ponedeljek med informativnim programom na ruski nacionalni televiziji izvedla protestno akcijo s transparentom, na katerem je bilo sporočilo proti vojni v Ukrajini. Sodišče jo je kaznovalo s 30.000 rublji oziroma 258 evri zaradi “organizacije nedovoljenega množičnega dogodka”. Globa se nanaša na videonagovor, ki ga je posnela še pred protestno akcijo. Ovsjanikovi je azil ponudila Francija, a ga je Rusinja zavrnila.

Več v prispevku Ruska novinarka Marina Ovsjanikova dala odpoved in zavrnila azil v Franciji.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje