Letošnja smučarska sezona se bo zapisala kot ena najslabših v zgodovini. Številna smučišča bodo zaradi visokih temperatur in pomanjkanja snega prisiljena sezono končati veliko prej kot običajno. Če so se smučišča v preteklosti še lahko zanašala na umetni sneg, pa ga zaradi pomanjkanja vode niso mogli proizvesti dovolj. Namesto belih strmin so letos smučišča bolj podobna blatnim planotam.
Le dobro uro vožnje iz Rima se razprostirajo Apenini, ki že več desetletij veljajo za priljubljeno smučarsko destinacijo. A v letošnji zimi bele strmine niso več bele, temveč bolj blatne planote. Čeprav nekaj žičničnih naprav deluje, je na progah bore malo smučarjev in deskarjev, večinoma se na strminah zadržujejo pohodniki.
Zaradi izjemno tople zime imajo številna letovišča, med drugim tudi priljubljeno Campo Felice, ogromno težav s pomanjkanjem snega. Zaradi dolgotrajne suše pa primanjkuje tudi vode za izdelavo umetnega snega.
Nekaj umetnega snega upravljavcem smučišč vendarle uspe proizvesti, vendar je vseskozi prisotna tudi bojazen, da se bo ob toplem vremenu hitro stalil. Uspelo jim je zasnežiti štiri smučarske proge, kar pa je malo v primerjavi s časi, ko je bilo zasneženih vseh 14 prog.
Toplo februarsko vreme in slabi snežni pogoji so pustili posledice tudi na drugih znanih evropskih smučiščih, tako v Alpah kot tudi v Dolomitih.
Andrea Lallini, eden od lastnikov smučišča Campo Felice, je za CNN dejal, da je letošnja zima tako slaba, da se mu zdi, kot da je sploh ne bi bilo. Ocenjuje jo kot najslabšo v zadnjih 23 letih, odkar vodi omenjeno smučišče. Ves sneg, ki je letos na progah, pa je umetno pridelan.
“Težava je v tem, da ni bilo nobenih pravih padavin, poleg tega se ni nikoli prav ohladilo. Smučišče bi morali odpreti že decembra, vendar do sredine januarja sploh nismo mogli zasneževati z umetnim snegom. Predvidevam, da bo letošnja smučarska sezona krajša vsaj za en mesec,” je dejal Lallini.
Če želijo upravljavci smučišč proizvajati umetni sneg, morajo biti temperature zraka pod lediščem, da se sneg obdrži. Letos pa je bilo dni, ko se je temperatura zraka spustila tako nizko, zelo malo. Zaradi pomanjkanja dežja in številnih vročinskih valov čez leto so presahnila tudi jezera, ki običajno zagotavljajo vodo za umetno zasneževanje. Letos so se morali številni upravljavci smučišč zateči k skrajnim ukrepom in pravzaprav kupujejo vodo, ki napaja snežne topove.
Carlo Carmagnola, strokovnjak za sneg in raziskovalec vpliva podnebnih sprememb na smučišča, je za CNN dejal, da skoraj 90 odstotkov vseh italijanskih smučišč za zasneževanje uporablja umetni sneg. V francoskih Alpah je ta odstotek nižji in znaša okoli 40 odstotkov, v Avstriji pa 80 odstotkov.
“Za uspešno umetno zasneževanje je potrebnih kar nekaj dejavnikov. Od dovolj nizkih temperatur in nizke vlažnosti, do zadostnih količin vode. In prav slednje je dandanes zelo omejeno. Vodo namreč potrebujejo tudi v kmetijstvu, potrebujejo jo ljudje in potrebujejo jo smučišča,” je dejal Carmagnola.
Ob tem je treba še poudariti, da je zasneževanje izjemno energetsko potratno. Nekateri snežni topovi za svoje delovanje potrebujejo tudi fosilna goriva, kar pa še dodatno obremenjuje okolje in prispeva h globalnemu segrevanju.
Lallini je zaradi slabih snežnih razmer moral znižati tudi število zaposlenih na smučišču. V najboljših sezonah je na smučišču delalo tudi do 250 ljudi, letos je na delo poklical zgolj 50 ljudi.
S pomanjkanjem snega in posledično zelo slabo smučarsko sezono pa se ne soočajo samo upravljavci smučišč, temveč tudi turistični delavci in zaposleni v gostinstvu. Veliko ljudi letos zaradi slabe sezone ne dela.
S pomanjkanjem snega se soočajo tudi slovenska smučišča, številna pa se brez umetnega zasneževanja sploh ne bi mogla odpreti. Kako se slovenska smučišča soočajo s pomanjkanjem snega in slabo sezono, si lahko preberete v tem članku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje