Komisar za širitve EU si želi preboja za Severno Makedonijo in Albanijo

Svet 19. Okt. 202118:29
Delite:
Komisar Oliver Varhelyi
Foto: Profimedia

Zamude z začetkom pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo negativno vplivajo na verodostojnost EU, je v Strasbourgu posvaril evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi ob predstavitvi letnega širitvenega svežnja. Ta proces se mora začeti čim prej, in sicer še letos, je pozval.

Komisarjev poziv zveni znano. Tudi oktobra lani je Oliver Varhelyi ob predstavitvi širitvenega svežnja izpostavil cilj, da Severna Makedonija in Albanija pristopna pogajanja z EU začneta “še letos”. Dejstvo, da je leto pozneje sporočilo enako, priča o širitvenih frustracijah.

Evropska komisija je danes objavila letni širitveni sveženj, ki vključuje poročila o napredku držav Zahodnega Balkana in Turčije na poti v EU ter sporočilo o širitveni politiki. Posebnih novic v skladu s pričakovanji ni, širitveni proces je že leta na stranskem tiru unije. Trenutno najbolj pereče širitveno vprašanje je, kdaj bosta Severna Makedonija in Albanija začeli pristopna pogajanja. Komisija je že večkrat ocenila, da izpolnjujeta pogoje za ta korak, zeleno luč so marca lani prižgale tudi članice.

A nato se je zapletlo, ker proces blokira Bolgarija zaradi dvostranskih vprašanj v odnosu s Severno Makedonijo. Še dodatno položaj otežuje politična kriza v državi. Majhna možnost za premik je po bolgarskih volitvah, ki so načrtovane sredi novembra.

Komisar je sveženj najprej predstavil zunanjepolitičnemu odboru Evropskega parlamenta. Predsedujoči odboru David McAllister je po predstavitvi izpostavil, da je v pogovoru s slovenskim zunanjim ministrom Anžetom Logarjem izrazil upanje in željo, da se pristopna pogajanja z obema državama začnejo še letos, saj da je to v rokah slovenskega predsedstva.

Podoben zastoj, ki bremeni širitveni proces, je primer vizumske liberalizacije za Kosovo. Komisija je že leta 2018 ocenila, da Kosovo izpolnjuje pogoje za ta korak, a članice, ki širitvene odločitve sprejemajo s soglasjem, niso enotne glede tega in tako odločitve še vedno ni.

BiH in Kosovo na repu vrste

K ukrepanju za premik glede vizumske liberalizacije za Kosovo je v razpravi zunanjepolitičnega odbora s komisarjem pozvala tudi evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD). Varhelyi je odgovoril, da je to težko vprašanje, ki ga je mogoče rešiti le s krepitvijo zaupanja.

V balkanski šesterici sta sicer najdlje na poti v unijo Črna gora in Srbija, ki se že pogajata o članstvu. Potencialni kandidatki BiH in Kosovo sta na repu vrste.

Evropski poslanec Klemen Grošelj (Renew) je v razpravi opozoril na napetosti v BiH in na pomen te države za stabilnost celotne regije. EU po njegovi oceni le gasi požare, ne naslavlja pa vzrokov zanje.

Vseh šest držav na Zahodnem Balkanu je iz Bruslja znova dobilo poziv, naj si še naprej prizadevajo za napredek pri uresničevanju reform, zlasti na področju vladavine prava, svobode medijev ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Najslabše je po pričakovanjih znova poročilo o najstarejši kandidatki za članstvo, Turčiji, ki se že leta oddaljuje od unije z resnimi koraki nazaj na področju demokracije, vladavine prava, temeljnih pravic in neodvisnosti pravosodja.

Bistvenih premikov za države Zahodnega Balkana ni

To je drugi sveženj po sprejetju nove širitvene metodologije, ki naj bi zagotovila bolj političen, dinamičen, verodostojen in predvidljiv proces. Med novimi elementi je večji poudarek na reverzibilnosti procesa. Voditelji članic EU in držav Zahodnega Balkana so sicer pred dnevi na Brdu potrdili evropsko perspektivo regije in zavezanost širitvenemu procesu, a bistvenih premikov za države Zahodnega Balkana ni bilo tedaj in jih ni v današnjem svežnju.

Med članicami unije ni enotnosti glede hitrosti in nujnosti nadaljnje širitve na države Zahodnega Balkana, in to kljub bojazni, da bodo ob odsotnosti EU tamkajšnji prostor politično in gospodarsko zavzele Kitajska, Rusija in Turčija.

Komentari

Vaš komentar