Konflikt v Gazi je kot pandorina skrinjica odprl številna bojišča, ki so medsebojno povezana, zato že lahko govorimo, da se je izraelsko-palestinski konflikt razširil po Bližnjem vzhodu, je v pogovoru za STA ocenil profesor z ljubljanske fakultete za družbene vede Iztok Prezelj. Posvaril je še pred morebitnim direktnim soočanjem Izraela in Irana.
Konflikt v Gazi se je že razširil na Jemen in Rdeče morje, kjer hutijevci izvajajo napade na trgovske ladje, in na jug Libanona, od koder si izraelske sile izmenjujejo ogenj s proiranskim šiitskim gibanjem Hezbolah, je pojasnil profesor z ljubljanske fakultete za družbene vede Iztok Prezelj in opozoril, da sedaj vse bolj zaskrbljujoča postaja tudi vojaška angažiranost Irana.
Teheran je namreč nedavno izvedel napade na Pakistan, Irak in Sirijo. “Napadi Irana so znak nadaljnjega slabšanja odnosov v regiji. Z njimi pa je želel Izraelu in Zahodu predstaviti svoje vojaške zmogljivosti ter izkazati pripravljenost, da bi lahko postal bistveno bolj aktiven akter v regiji,” je ocenil.
Iran je denimo v napadu na Pakistan demonstriral, da ima rakete, ki lahko preletijo 1.200 kilometrov. “S tem je poslal sporočilo Izraelu in Zahodu, da bi lahko v primeru poslabšanja varnostnih razmer nekaj podobnega naredil tudi v drugi geografski smeri,” je dodal.
“Bojim se, da je to šele začetek”
Cilj Irana ostaja postati dominantna regionalna sila. Želi si konkurirati Izraelu, zato je tudi vpleten v hibridno vojskovanje proti njemu in si aktivno prizadeva razbiti izraelsko povezovanje z nekaterimi arabskimi državami, meni Prezelj.
“Bojim se, da je to šele začetek in da bi Iran lahko okrepil tako pogostost kot obseg svojih napadov,” je dejal. Ob tem je opozoril, da bi takšno vedenje ene države navidezno prisililo tudi ostale v regiji v izvajanje podobnih ukrepov. Napetosti v regiji so privedle tudi do vse večje ogroženosti prometa v Rdečem morju. “Napadi na tako pomembno logistično oskrbno pot, kot je Rdeče morje, v resnici niso samo napadi na sam Izrael oziroma Zahod, temveč gre za napade na globalni kapitalistični sistem,” je opozoril.
Na grožnje hutijevcev sta se že odzvali ZDA in Velika Britanija, ki sta z napadi na Jemen po mnenju Prezlja dosegli predvsem “demonstracijo sile s ciljem, da ena od glavnih svetovnih logističnih žil še naprej deluje neprekinjeno”.
Državi sta po lastnih podatkih uničili približno 30 odstotkov kapacitet za napadanje hutijevcev. “To pomeni, da imajo še vedno zmogljivost napadanja, vendar pa bi se z nadaljnjimi napadi na Jemen, njihova zmogljivost začela zmanjševati do točke, ko bi bilo napadov vse manj in bi jim začelo primanjkovati dronov in raketnih sistemov,” je dodal.
Kje bi lahko bila prihodnja žarišča?
Na vprašanje o morebitnih prihodnjih žariščih v regiji je opozoril predvsem na možnost bolj neposrednega soočenja Izraela in Irana, ki se sicer trenutno spopadata preko posrednih akterjev v regiji. “To je najbolj nevaren scenarij za regijo, kjer bi prišlo do soočenja Izraela, države z jedrskim orožjem, in Irana, države, ki želi proizvesti jedrsko orožje in hkrati postati regionalni hegemon,” je pojasnil.
Na naraščajoča trenja v regiji bi mednarodna skupnost po njegovem mnenju morala pristopiti v dveh dimenzijah.
Prva dimenzija je prizadevanje za umirjanje izraelske vojaške intervencije v Gazi, končanje oboroženega spopada in delovanje v smeri normalizacije odnosov med Palestinci in Izraelci. V drugi dimenziji pa bi mednarodna skupnost morala reševati tudi vse ostale konflikte, ki so eskalirali zaradi dogajanja v Gazi.
Mednarodna skupnost bi dolgoročno morala vzpostaviti tudi regionalni varnostni režim na Bližnjem vzhodu, ki bi temelji na izmenjavi varnostnih in vojaških podatkov ter prispeval k vzpostavitvi transparentnosti in političnega zaupanja med državama. “Čeprav to zveni utopično, v resnici nimamo tega luksuza, da bi strmeli k čemu drugemu, saj je alternativa samo razbita in razpadla regija prepletena z vojnami,” je še sklenil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje