Na Madžarskem so danes parlamentarne volitve. Globoko razdeljeni madžarski volilci bodo odločili, ali želijo, da Madžarsko še naprej vodi premier Viktor Orbán iz stranke Fidesz, ki je na oblasti od leta 2010. Zaradi vojne v Ukrajini oziroma relativno tesnega sodelovanja Orbána in ruskega predsednika Vladimirja Putina se je Madžarska po mnenju opozicije znašla pred prelomno odločitvijo o svoji prihodnosti: bo del Zahoda ali Vzhoda.
Današnji dan bo morda za Madžarsko prelomen. Madžarski volilci glasujejo na parlamentarnih volitvah in ker šest glavnih opozicijskih strank tokrat nastopa enotno, bi jim lahko celo uspelo premagati stranko Fidesz Viktorja Orbána. Fidesz skupaj z manjšo (satelitsko) krščanskodemokratsko stranko KDNP vlada od leta 2010.
Bitka za zmago bo – sodeč po analizah javnega mnenja – tesna. Raziskava inštituta Zavecz Research, ki so jo izvedli med 23. in 25. marcem, je pokazala, da si novo oziroma drugačno vlado želi 42 odstotkov Madžarov, 44 odstotkov pa je zadovoljnih z Orbánom. Ta raziskava kaže še, da bi Fidesz podprlo 41 odstotkov volilcev, opozicijo pa 39. Podobno ugotavlja tudi raziskava, ki jo je inštitut opravil med 21. in 27. marcem. Fidesz bi podprlo 39 odstotkov Madžarov, združeno opozicijo pa 36, povzema tiskovna agencija Reuters. Inštitut Medián medtem v raziskavi, izvedeni konec marca, ugotavlja, da bi Fidesz prejel 40-odstotno podporo, opozicija pa le 32-odstotno.
Združeno opozicijo šestih strank vodi konservativni Péter Márki-Zay, župan mesta Hódmezővásárhely na jugu Madžarske in oče sedmih otrok. Opozicija vključuje povsem različne stranke; proti Orbánu so se povezali zeleni, socialisti, liberalci in nekdaj skrajno desna stranka Jobbik.
Vodenje opozicije je bilo Márki-Zayu zaupano na internih volitvah jeseni, na katerih je premagal Kláro Dobrev, političarko in ženo nekdanjega madžarskega premierja Ferenca Gyurcsánya (premiersko funkcijo je opravljal med letoma 2004 in 2009). Gyurcsányovo vlado je zaznamoval odmeven škandal – v medije je pricurljal posnetek, na katerem je strankarskim kolegom precej vulgarno kritiziral delo svoje stranke –, ta levičarki politik pa je v očeh Orbána še vedno eden od glavnih krivcev za vse, kar je na Madžarskem narobe.
Kaj vse je na Madžarskem narobe tudi zaradi Gyurcsánya, je Orbán opisal v svojem govoru ob začetku volilne kampanje sredi februarja. Poleg tega pa Fidesz in vladni podporniki Gyurcsánya in Márki-Zaya blatijo na predvolilnih plakatih. Že pred uradnim začetkom kampanje se je na Madžarskem pojavil plakat, na katerem je Márki-Zay upodobljen kot Gyurcsányov “Mini Feri” [referenca na film Austin Powers], kasneje pa so se pojavili tudi drugi. Med njimi je plakat, na katerem sta Márki-Zay in Gyurcsány upodobljena v črno-beli barvi, Orbán pa v barvah, ter ki volilcem sporoča, da le glas za Fidesz pomeni glas za “napredek”. Prav tako se je pojavil plakat, na katerem sta upodobljena le Gyurcsány in Márki-Zay ter volilce svari, da sta nevarna in da ju lahko ustavijo tako, da 3. aprila glasujejo za Fidesz.
Vast majority (90%) of campaign billboards In Hungary is just two motives.
— Daniel Freund (@daniel_freund) March 29, 2022
❌No Orban.
❌No Fidesz logo.
❌No policy proposals.
Just massive negative campaigning by the Orban government. pic.twitter.com/BMrTs3Gj9i
Fidesza oziroma Orbána v času predvolilne kampanje sicer ne zaposluje le blatenje opozicije, temveč tudi ustvarjanje podobe madžarskega premierja kot nekoga, ki bo zaščitil prebivalce Madžarske – pred visokimi cenami osnovnih dobrin, vojno, levico, skupnostjo LGBT … Februarja, ko je Evropa že čutila krizo cen energentov, je Orbán odpotoval v Moskvo tudi zato, da bi za Madžarsko zagotovil več ruskih energentov. Začetek vojne v Ukrajini je zato za Orbána, ki je od leta 2010 radikalno spremenil svoja stališča in vzpostavil tesno zavezništvo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, vsekakor pomenil slabo novico. Orbánova vlada se je znašla razpeta med željo po ohranjanju vezi z Rusijo na eni strani ter stališči Nata in Evropske unije, ki sta rusko agresijo odločno obsodila, na drugi.
Naj se odloči, s kom je, je Orbána pred dobrim tednom dni na vrhu EU pozval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. “Stava je jasna: vi [Orbán] in Putin ter Zahod in Evropa,” pa je pred tem, v začetku marca, na Facebooku zapisal Márki-Zay. Orbánova vlada namreč še naprej odločno nasprotuje sankcijam zoper Rusijo, ki bi vključevale energetski sektor, pri čemer pravi, da cene vojne ne smejo plačati madžarska gospodinjstva. Prav tako z argumentom, da bo Madžarsko zaščitila pred vojno, vlada vztraja pri prepovedi transporta orožja do Ukrajine preko ozemlja Madžarske. Rusija za Madžarsko ni le pomembna dobaviteljica energentov, temveč je tudi vpletena v projekt širitve madžarske jedrske elektrarne Paks.
Odnosi med Budimpešto in Kijevom so se še dodatno zaostrili to sredo, ko je madžarski minister za zunanje zadeve Péter Szijjártó v posnetku, objavljenem na družbenih omrežjih, trdil, da med “madžarsko levico in predstavniki ukrajinske vlade poteka koordinacija” ter da si Ukrajina prizadeva vplivati na izid madžarskih parlamentarnih volitev (seveda v korist opozicije).
Szijjártó, ki mu je za trud pri razvijanju vezi med Rusijo in Madžarsko lani ruski kolega Sergej Lavrov podelil odlikovanje red prijateljstva, svojih trditev o vpletanju v volitve ni podkrepil z dokazi. Madžarska opozicija je njegove navedbe zanikala, Márki-Zay pa je zunanjega ministra neposredno obtožil, da “širi govorice”. Prav tako je menil, da imajo besede ministra jasen namen – pozornost želijo preusmeriti stran od razkritij madžarskih preiskovalnih novinarjev (Direkt36), ki so ugotovili, da je bilo madžarsko zunanje ministrstvo tarča ruskih vohunov. “Prijateljevanje vlade z Rusijo ogroža varnost Madžarske,” je še dodal opozicijski kandidat za premierja.
Orbána oziroma njegovega naslednika na funkciji bo v prihodnje čakal pomemben izziv – spopad z luknjo v proračunu, ki jo med drugim spremlja visoka inflacija, piše Reutersov novinar Gergely Szakacs. V zadnjem času je namreč Madžarska uvedla številne ukrepe, ki so v očeh kritikov predvolilni bombončki. Med drugim je zamejila najvišjo ceno goriva in nekaterih osnovnih živil, upokojencem je letošnjega februarja prvič izplačala polno trinajsto pokojnino, mlajšim od 25 leta pa ne bo več treba plačevati davka na dohodek. Ob vsem tem pa, spomnimo, Madžarska še vedno nima dostopa do več milijard evropskega denarja, ki jih zanjo predvideva mehanizem za okrevanje in odpornost, saj ji Evropska komisija očita nespoštovanje vladavine prava.
Eden izmed očitkov Evropske komisije Madžarski je nespoštovanje pravic skupnosti LGBTIQA+ (LGBT), o katerih se bodo volilci izrekali na današnjem referendumu, ki poteka vzporedno z volitvami. Volilci se bodo opredeljevali do štirih referendumskih vprašanj o t. i. anti-LGBT zakonodaji, ki je bila na Madžarskem sprejeta julija lani in prepoveduje posredovanje gradiva, ki naj bi spodbujalo homoseksualnost in spremembo spola, mladoletnim.
Vlada trdi, da lani sprejeta zakonodaja dodatno varuje otroke pred pedofili in zato volilce spodbuja, naj na referendumska vprašanja odgovorijo z “ne”. Vlado med drugim zanima, ali volilci podpirajo spodbujanje spremembe spola pri mladoletnih ter ali se strinjajo, da se mladoletni o spolni usmerjenosti brez soglasja staršev učijo na delavnicah v šoli. “Združeni smo in zato bomo zmagali na referendumu, s katerim bomo na naših mejah ustavili norost spolov, ki se širi po Zahodu,” je na predvolilnem zboru sredi marca komentiral Orbán.
Medtem kritiki zakona poudarjajo njegove negativne posledice, začenši z dodatno diskriminacijo oseb LGBT. Aktivisti za človekove pravice zato madžarske volilce nagovarjajo, naj oddajo neveljavno referendumsko glasovnico na način, da prečrtajo odgovore na vsa štiri vprašanja, ki jih opisujejo kot povsem absurdna. Da bo referendum veljaven, mora veljavno glasovnico oddati vsaj polovica volilnih upravičencev. A zdi se, da je vladna stran ne glede na vse že zmagovalka – zakonodaja, sprejeta junija, je namreč tako ali tako že v veljavi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!