Pri podpori začetku pristopnih pogajanj Evropske unije (EU) z Ukrajino in Moldavijo gre po besedah političnega analitika Marka Lovca s Fakultete za družbene vede v Ljubljani za simbolno potezo Bruslja. V pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo (STA) je opozoril na možen upad te volje po končanju vojne med Ukrajino in Rusijo. Ne glede na četrtkovo odločitev pa meni, da se ozračje v EU glede Ukrajine spreminja.
“Podpora voditeljev držav članic EU začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo je bila predvsem simbolna poteza in v praktičnem smislu ne pomeni veliko,” je povedal Marko Lovec za STA. Pojasnil je, da EU ni obrambna struktura, ima pa močan politični model, katerega osrednji del je širitvena politika in preko katerega želi pomagati Ukrajini, ki se je v vojni z Rusijo pokazala kot branik liberalne demokracije.
Spomnil je, da se je EU v preteklosti na konflikte v svoji okolici večkrat odzvala z uporabo širitvene politike, kot denimo na Zahodnem Balkanu po razpadu Jugoslavije. “EU je takrat širitveno politiko uporabljala za namene stabilizacije in razvoja te regije. Ko je bilo konec teh konfliktov, so v ospredje prišle druge teme, širitev na Zahodni Balkan pa je zastala,” je dodal.
Odločitev o začetku pristopnih pogajanj Ukrajini daje upanje, da bo v prihodnosti postala del EU in da ne bo ostala sama, je dejal. Opozoril je, da bo širitveni postopek verjetno trajal več let, vmes pa bi se zadeve lahko bistveno spremenile.
“Če pustimo ob strani dejstvo, da v Ukrajini poteka vojna, se država sooča tudi z razvojnimi težavami in institucionalnimi ovirami. Poleg izpolnjevanja vseh kriterijev za vstop v EU pa bi velik izziv lahko predstavljal tudi potencialen upad politične volje v EU, ko Ukrajina ne bo več v vojni,” je ocenil.
EU se zaradi vojne v Ukrajini čuti dolžno ukrepati. “Ko te potrebe ne bo več, bodo v ospredje prišla druga vprašanja. Ukrajina bi z vstopom v EU postala velika neto prejemnica, nekatere obstoječe prejemnice pa bi postale neto vplačnice. Takšne spremembe je bilo v preteklosti izjemno težko doseči,” je opozoril.
Poleg tega bi vstop Ukrajine v EU po njegovem mnenju predstavljal velik izziv tudi na področju kmetijske politike in mobilnosti Ukrajincev na trgu delovne sile.
Orban ostaja trn v peti EU
Madžarska pri odločanju o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino ni sodelovala, je pa madžarski premier Viktor Orban večkrat izrazil nasprotovanje njihovemu začetku. To, da je Orban popustil in ni bil prisoten pri glasovanju, bi lahko bila posledica nedavne odmrznitve okoli desetih milijard evrov sredstev EU za Madžarsko, je ocenil.
Ob tem je spomnil, da v Bruslju niso dosegli dogovora o reviziji dolgoročnega proračuna unije, ki je predvideval 50 milijard evrov pomoči Ukrajini, zaradi blokade Orbana. “Zdaj se klima v EU glede Ukrajine nekoliko spreminja in Orban je poleg svojih povezav z ruskim režimom začutil, da je nastala situacija, ki jo lahko izrabi,” meni Lovec.
“Vsa vprašanja o pripravljenosti Ukrajine na vstop in njenem financiranju so pomembna za volilce marsikje po Uniji. Orban je začutil, da ima dovolj podpore pri podobno mislečih drugje po Evropi in da bo njegov veto mogoče celo okrepil skupine politikov po Evropi, ki razmišljajo podobno kot on, pa mogoče v tem trenutku še niso bili prepričani, če si želijo to izreči naglas,” je dodal.
Evropejci sicer podpirajo začetek pristopnih pogajanj
Javnomnenjske ankete so pokazale, da je v Evropi precejšnja podpora začetku pogajanj z Ukrajino in Moldavijo, glede vprašanj finančne pomoči pa so bili pogledi bolj različni. “Če bi ljudem postavili vprašanje, kakšen naj bo prihodnji proračun EU oziroma ali se strinjajo, da se pozicija njihove države poslabša in se več sredstev nameni drugim državam, je vprašanje ali bi to podprli,” je dodal.
Dogovor o reviziji proračuna EU je po njegovem mnenju bistveno bolj pomemben za Ukrajino, pa tudi za Rusijo, kot pa pristopna pogajanja.
Usoda nadaljnje pomoči Ukrajini s strani EU bi denimo lahko vplivala tudi na ZDA. “Zdi se, da ameriška administracija, ki potrebuje podporo republikancev v kongresu, na nek način že išče izgovore, zakaj jim ne bo uspelo zagotoviti ustrezne finančne podpore za Ukrajino,” je še dodal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje