Mateusz Morawiecki (Foto: Agencja Wyborcza.pl/Maciek Jazwiecki via REUTERS)
Današnje parlamentarne volitve na Poljskem, kot vse kaže, ne bodo prinesle spremembe, ki si jo sicer želi veliko Poljakov, ki nasprotujejo od leta 2015 vladajoči stranki Zakon in pravičnost. Kaj pričakovati, če bo PiS zmagal še enkrat? Kaj v poljsko politiko kot vodja opozicije prinaša nekdanji predsednik Evropskega sveta Donald Tusk? In zakaj kritiki referendum, ki prav tako poteka danes, ocenjujejo kot "neizmerno manipulacijo"? Pogovarjali smo se s poljsko profesorico dr. Elżbieto Stadtmüller z Univerze v Vroclavu.
Poljski volilci danes odločajo, kakšno prihodnost si želijo. Izbirajo med kontinuiteto – torej tretji mandat nacionalistične stranke Zakon in pravičnost (PiS) – in spremembo, ki bi jo državi lahko prinesla Državljanska koalicija pod vodstvom Donalda Tuska, v kateri je moči združilo več strank, katerih glavni cilj je zaustaviti PiS in njene politike, ki rušijo demokracijo na Poljskem.
“Če bo PiS zmagal, bo nadaljeval s tem, kar dela, vendar v še bolj strogi obliki,” je v pogovoru za N1 dober teden pred volitvami razmišljala dr. Elżbieta Stadtmüller s Centra za mednarodne študije Univerze v Vroclavu.
Po njenih besedah je med drugim pričakovati, da bo stranka PiS skušala omejevati delovanje opozicije, da bo nadaljevala z že obstoječimi posegi v javno radiotelevizijo in sodstvo ter da bo skušala zmanjšati avtonomnost za zdaj še neodvisnih medijev. Nadaljnja štiri leta vladavine stranke PiS, ki je znana po svojih izrazito konservativnih stališčih, vključno z nasprotovanjem pravice do splava, pa bi po njenih besedah prinesle tudi spremembe v izobraževalnem sistemu. “V zadnjih dveh letih vladajoča struja močno izpodbija avtonomijo šol, posega v učne načrte”.
Predvolilna tema na Poljskem, ki je močno odmevala tudi v drugih evropskih državah, je bila zaostritev odnosov med Poljsko in Ukrajino, sicer velikima zaveznicama. Jabolko spora je bilo, spomnimo, cenejše ukrajinsko žito, katerega uvoz je Poljska prepovedala, da bi zaščitila svoje kmete. Dr. Stadtmüller: “Pritok ukrajinskih kmetijskih dobrin na poljske, madžarske, slovaške in druge trge ogroža domače kmete. Po drugi strani pa je jasno, da je Ukrajina v grozni situaciji zaradi vojne, ki je hujša kot finančni problemi kmetov v drugih državah. /…/ Naša vlada je to situacijo izkoristila, da pred volitvami strogo in ostro nastopi poljskim kmetom v bran.”
Elżbieta Stadtmüller (Foto: Univerza v Vroclavu)
Dva tedna pred volitvami so podporniki glavne opozicijske tekmice stranke PiS, Državljanske koalicije, množično preplavili ulice poljskih mest. Še posebej veliko jih je bilo v Varšavi, bruseljski Politico pa je poročal, da je bilo vzdušje nič kaj optimistično, ampak temačno. Sogovornici se vzdušje sicer ni zdelo “tako temačno”, vendar je poudarila, da “obstaja veliko strahov”, da bi Poljsko še naprej vodila ista stranka.
Predvolilne analize javnega mnenja bruseljskega Politica (Poll of Polls) so v četrtek pokazale, da se volilna zmaga dejansko obeta stranki PiS. Projekcije so ji pokazale 37-odstotno podporo, medtem ko bi Državljansko koalicijo podprlo 30 odstotkov ljudi. Je pa, tako STA, zelo verjetno, da bo morala PiS, če bo zmagala, oblikovati vladno koalicijo – denimo s skrajno desno Konfederacijo, ki želi omejiti pomoč Ukrajini in ki se ji obeta devetodstotna podpora.
Donlad Tusk in podporniki na shodu (Foto: Kacper Pempel/REUTERS)
Volilci na Poljskem danes volijo 460 članov spodnjega doma poljskega parlamenta (sejma) in 100 članov senata, navaja Reuters. Analitiki po pisanju STA današnje volitve opisujejo kot najpomembnejše od prvih volitev po padcu komunizma leta 1989. Kot dodaja, so opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) opozorili na “izrazito pristranskost v prid vladajoče stranke v javnih medijih”.
Poleg stranke PiS in Državljanske koalicije sta vidni stranki poljske politike tudi desnosredinsko zavezništvo Tretja pot in Levica. Prva bi po navedbah Politica v četrtek zbrala 11 odstokov glasov, druga pa 10. Državljanska koalicija se je sicer premaknila proti levemu polu na področju človekovih pravic in svoboščin, pa tudi v ekonomskim politikah. “Za Levico je zelo težko najti nišo,” je v luči tega izpostavila dr. Stadtmüller.
Predvolilni plakati na Poljskem (Foto: Kacper Pempel/REUTERS)
Da vstopijo v parlament, morajo sicer stranke na Poljskem zbrati vsaj osemodstotno podporo.
Profesorici Elżbieti Stadtmüller smo zastavili tudi vprašanje, kakšen voditelj je po mnenju javnosti prvi mož opozicije, nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Donald Tusk in ali mu ljudje zaupajo.
“Podporniki PiS verjamejo, da je slab in zloben, lažnivec, manipulator, pod vplivom Nemčije in Evropske unije. Seveda je bila proti Tusku uporabljena vsa propaganda,” je povedala in dodala, da nasprotno Tusk v opozicijskih krogih zdaj velja za človeka, ki državi lahko pomaga, da se premakne naprej, in da ima podporo. “Njegovo sporočilo, da moramo biti skupaj in sodelovati, da je dovolj sovražne retorike in da moramo govoriti tudi o dobrih stvareh, in ne le strašiti ljudi s slabimi, da se moramo vrniti k vrednotam liberalne demokracije, je pozitivno. Ljudje, vključno z nekaterimi podporniki ljudmi, so namreč precej utrujeni od retorike konfrontacije,” je povedala.
Spomnila je, da je Tusk voditelju stranke PiS in po prevladujočih ocenah najvplivnejšemu politiku na Poljskem Jaroslawu Kaczynskemu celo ponudil, da se soočita na televiziji, ki jo nadzira Kaczynski. Po pričakovanjih se ta na vabilo ni odzval, v odzivu pa je povedal, da se s “tem lažnivcem” (torej Tuskom) ne želi sestati in da bo ta čas raje preživel s svojimi podporniki.
Jaroslaw Kaczynski (Foto: Kacper Pempel/REUTERS)
Referendum ali “neizmerna manipulacija”
Poleg glasovanja o sestavi obeh domov parlamenta pa danes na Poljskem poteka tudi zelo sporni referendum, na katerem Poljaki glasujejo o tem, ali se strinjajo s solidarnostno shemo EU o prerazporejanju prebežnikov, privatizacijo podjetij v državni lasti, zvišanjem upokojitvene starosti na 67 let in odstranitvijo ovir na poljski meji z Belorusijo, navaja STA.
Referendum na Poljskem (Foto: PROFIMEDIA)
Povsem konkretno so Poljaki soočeni z vprašanji, ali podpirajo “prodajo državnega premoženja tujim entitetam, kar bo vodilo do izgube poljske kontrole nad strateškimi gospodarskimi sektorji”, ali podpirajo “zvišanje upokojitvene starosti, vključno z uvedbo upokojitvene starosti 67 let za moške in ženske”, “odstranitev ograje na meji med Poljsko in Belorusijo” in “sprejem na tisoče nezakonitih priseljencev iz Bližnjega vzhoda in Afrike, skladno z mehanizmom prisilnega preseljevanja, ki ga uvaja evropska birokracija”.
“To je primer neizmerne manipulacije,” je poudarila sogovornica. Ne le, da so vprašanja sestavljena povsem neprimerno – so izrazito pristranska ter hkrati povsem nenatančna in ne odgovarjajo na vprašanja “kdaj”, “koliko” ipd. –, problematična je tudi izvedba, saj ljudje glasovnico z referendumskimi vprašanji po njenih besedah dobijo avtomatično, torej skupaj z glasovnico za parlamentarne volitve. Če lahko ljudje v večjih mestih, kjer je anonimnost večja, s pisno obrazložitvijo ob podpisu na volilni seznam načeloma sporočijo, da lista z referendumski vprašanji niso vzeli, pa je situacija veliko kompleksnejša na podeželju. Če volilec, na primer, referendumsko glasovanje zavrne, je njegovi skupnosti zelo hitro jasno, kako tudi sicer glasuje na volitvah.
Da je referendum veljaven, se ga mora udeležiti 50 odstotkov volilnih upravičencev.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje