V Evropski komisiji so v zadnjem letu večkrat organizirali posvete z mladimi o izboljšavah in težavah na posameznih področjih. Med področja s številnimi izzivi nedvomno sodi tudi medijsko, o katerem se je z mladimi novinarji in medijskimi ustvarjalci iz 13 držav prejšnji teden pogovarjala podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova.
Leto 2022 je bilo v Evropski uniji razglašeno za leto mladih, tako da so evropski komisarji in drugi funkcionarji znotraj Evropske komisije čez leto organizirali več razprav z njimi. Prejšnji teden je v Bruslju potekala razprava o svobodi medijev in zakonodajnih korakih. S podpredsednico Evropske komisije Vero Jourovo se je o številnih izzivih v medijih pogovarjalo 19 mladih, ki se z mediji in novinarstvom ukvarjajo različno.
Zaradi kršitev medijske svobode so se morali pristojni evropski komisarji v zadnjih letih večkrat oglasiti. Prav podatki, ki so leto za letom kazali na slabšanje položaja medijev v Uniji, so po besedah Jourove EU prisilili k ukrepanju. “Ljudje so me velikokrat vprašali, kaj bom storila glede tega. Odgovorila sem jim, da ne morem storiti ničesar, ker na evropski ravni nimamo skupnih pravil. Sedaj smo jih predlagali,” je dejala podpredsednica Komisije in spomnila na evropski akt o svobodi medijev, ki je v obravnavi.
V razpravi je 19 mladih, ki se na različne načine ukvarjajo z mediji, s podpredsednico Jourovo delilo svoje poglede na mnoge težave in izzive na tem področju. Mnogi so tako razpravljali o političnih pritiskih na časopise, televizije in druge medije v njihovih državah. O velikem vplivu politike na medije v Bolgariji je spregovorila novinarka Viktorija Simeonova, ki je več let ustvarjala preiskovalno oddajo Gospodarji. Leta 2018 pa jim je novi lastnik televizije postavil ultimat: če želite ostati v programu, morate prenehati preiskovalno novinarstvo.
“Glavni razlog za slabšanje medijske krajine v državi je skoncentrirano lastništvo. Večino medijev imajo v lasti bogati posamezniki, povezani s politiko,” je težave pojasnila Simeonova. Skupaj z ustvarjalci oddaje je preiskovalno novinarstvo nadaljevala, vendar so se morali podati na samostojno pot in svoje vsebine preseliti na splet.
Poleg neodvisnosti od politike je pomembna tudi finančno neodvisnost, saj finančno šibki mediji pogosteje podležejo pritiskom. Odgovorni urednik grškega portala LiFO Niko Efstathiou je o grškem medijskem ekosistemu dejal, da je v zelo slabi finančni kondiciji, potem ko ga je pred leti prizadela finančna kriza. “Finančno oslabljene medijske organizacije gredo v roke bogatih in vplivnih poslovnežev, ki bi jim lahko rekli oligarhi. Ti pa jih uporabljajo za svoj vpliv,” je orisal Efstathiou.
Razpravljalci so načeli tudi vprašanje dezinformacij v medijskem prostoru, ki s široko uporabo družbenih omrežij dobijo še dodaten pospešek. Z vzponom umetne inteligence pa se postavlja vprašanje, za koliko v komentarjih pod članki in na družbenih omrežjih še stojijo ljudje.
Velik problem še vedno ostajajo delovne razmere, v katerih delujejo redakcije in novinarji. Udeleženci razprave so med drugim opozorili na prekarne oblike zaposlovanja, dolge neplačane prakse pri mlajših novinarjih in nizke plače pri večini medijskih delavcev.
“Družbena omrežja ne smejo biti edini vir informacij za mlade”
Med udeleženci so bili tudi mladi, ki so zgradili svoje medijske projekte. Francoza Luca Lescop in Thomas Beker sta leta 2020 med zaprtjem javnega življenja na Instagramu ustvarila stran Fast Infos, prek katere obveščata predvsem mlajše občinstvo. Z ekipo sta poročala tudi o francoskih predsedniških volitvah, med delom pa sta opazila številne izzive za novinarje na družbenih omrežjih.
Kot sta izpostavila, je pomembno predvsem razlikovanje med resničnimi in lažnimi objavami ter profili na teh omrežjih. Spomnila sta na primer Twitterja in modrih kljukic, ko se je sistem certificiranja pokazal za nezanesljivega. “Družbena omrežja ne smejo biti edini vir informacij za mlade,” sta zatrdila in dodala, da s tradicionalnimi mediji ne tekmujeta. “Rada bi povečala in razširila dostop do virov informacij in tako prispevati k bolj demokratičnemu dostopanju do njih,” sta sklenila Francoza.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!