Oglaševanje

Na podnebni konferenci vse bolj napeto, znova se zapleta pri ključnem vprašanju

author
STA
18. nov 2026. 19:47
COP31
Foto: PROFIMEDIA

Države, sodelujoče na podnebni konferenci Združenih narodov COP 31, do sedaj niso zbližale stališč glede najbolj spornih točk. Najbolj pereča med njimi je pospešeno ukrepanje za postopno opustitev fosilnih goriv, ki se ga v dogovor trudijo vključiti že več let, a za zdaj neuspešno. Da bi obrnili potek konference, so organizatorji ministre sodelujočih držav povabili na razpravo v neformalnem vzdušju.

Oglaševanje

Težko pričakovane objave drugega osnutka krovnega dogovora pogajalci na podnebni konferenci ZN v turški Antalyi (COP 31) do poznega popoldneva niso dočakali, saj države še niso uspele zbližati stališč glede najbolj spornih točk.

Medtem ko se zaključek podnebne konference, uradno predviden za petek, nezadržno približuje, sodelujoče države še vedno niso uspele najti skupnega jezika glede nabora predlaganih točk, ki jih vsebuje v ponedeljek objavljena prva različica osnutka zaključnih dokumentov.

Ključno nerešeno vprašanje ostajajo fosilna goriva

Ena od najbolj spornih točk je vključitev poziva državam k pospešenemu ukrepanju za postopno opustitev fosilnih goriv, vključno s takojšnjim prehodom stran od fosilnih goriv v energetskih sistemih. Gre za podobno zavezo (brez besede "takojšnji"), ki je že pristala v zaključnih dokumentih podnebne konference v Dubaju pred tremi leti (COP 28), nekatere države pa si vse od tedaj neuspešno prizadevajo za določitev konkretne časovnice glede načrta opustitve rabe fosilnih goriv. Glavne nasprotnice tega so države dobaviteljice nafte in tudi Južna Koreja.

COP31
Foto: PROFIMEDIA

Umestitvi cilja glede povečanja deleža električne energije v končni rabi energije na svetovni ravni na 35 odstotkov do leta 2035, ki jo je predlagala gostiteljica konference Turčija, pa naj bi bilo naklonjenih več kot 60 držav, vključno z EU in Združenim kraljestvom ter Kitajsko, čeprav slednja tega javno ni izrazila. Na strani nasprotnikov je skupina arabskih držav, vključno s Savdsko Arabijo in njenimi zaveznicami.

Kdo bo financiral ukrepe

Trenja med državami so tudi pri vprašanju podnebnega financiranja. V prvotnem osnutku se je namreč znašel tudi konkreten predlog za potrojitev financiranja za ukrepe prilagajanja na najmanj 120 milijard ameriških dolarjev letno do leta 2035, in sicer skupaj s predlogom za časovni načrt.

Goreče zagovornice uresničitve tega cilja so predvsem države v razvoju in otoške države, ki so na prvih bojnih črtah glede podnebnih sprememb. Neomajno vztrajajo tudi pri stališču, da morajo razvite države, ki so najbolj odgovorne za izpuste toplogrednih plinov, ki segrevajo planet, voditi boj proti globalnemu segrevanju in prispevati dovolj sredstev za podnebne ukrepe.

"Za odporno prihodnost so potrebna finančna sredstva, ki bodo na voljo pred naslednjo sušo, ne po njej," je na COP 31 za francosko tiskovno agencijo AFP dejala kenijska ministrica za okolje Deborah Mlongo Barasa. Ministrica za podnebje s Fidžija Lynda Tabuya pa je ocenila, da je do odpora razvitih držav glede krepitve finančnih sredstev za prilagajanje prišlo zaradi njihovega zategovanja pasu. "Naše države se potapljajo in za naše ljudi gre pri tem za vprašanje golega preživetja. Smo na prvih bojnih črtah te eksistencialne grožnje in moramo se znati prilagoditi," je dodala.

COP31
Foto: PROFIMEDIA

"Ko gre za znanost, ni kompromisa"

Na COP 31 odmevajo tudi nesoglasja držav glede časovnice objave naslednjih poročil Mednarodnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), ki sicer predstavlja osrednjo znanstveno avtoriteto glede podnebnih sprememb. Medtem ko si na desetine držav prizadeva, da bi bil naslednji pomemben sklop poročil objavljen pred naslednjim globalnim pregledom stanja glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov na podnebnem vrhu leta 2028, pa na drugi strani manjše število držav, vključno s Savdsko Arabijo in Indijo, podpira prestavitev objave na leto 2029. Danska ministrica za podnebje Samira Nawa je poudarila, da mora politični dogovor na COP31 odražati ključno vlogo IPCC. "Ko gre za znanost, ni kompromisa," je poudarila.

Belgijski minister za podnebje Jean-Luc Crucke je potek pogajanj označil za "težaven" in dodal, da se pri tem osredotoča "ne na rdeče, ampak na zelene črte".

Da bi skoraj 200 držav, ki sodeluje na COP 31, zbližalo stališča, je predsedstvo konference ministre držav danes povabilo na neformalno razpravo, imenovano "divan", kar v turščini pomeni "svet", kjer lahko sodelujoči bolj odprto razpravljajo o vsebini končnega dokumenta in izrazijo mnenje o tem, kje vidijo možnosti zbliževanja stališč. To naj bi predsedstvu konference pomagalo, da do konca tedna združi delo ministrskih parov, ločena posvetovanja, ki jih opravlja predsedstvo, in tehnična pogajanja v vsebinsko uravnotežen zaključni dokument konference.

Pogajalci po informacijah STA na COP 31 zdaj računajo, da bodo v skladu s tesno časovnico novo različico osnutka zaključnih dokumentov na vpogled dobili v četrtek dopoldne. Kot poudarjajo, je cilj, da iz obsežnega prvega osnutka pridejo do določenih kompromisov.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih