Na petkov shod fašistov v Trstu se je odzvala predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki se prav te dni mudi na uradnem obisku v Italiji. O kontekstu tega dogodka smo se pogovarjali tudi z zgodovinarko, ki raziskuje zgodovino Primorske in Istre.
“Kar se je v petek zgodilo v Trstu, v resnici ni nobeno presenečenje,” je o petkovem shodu fašistov za N1 povedala zgodovinarka dr. Nevenka Troha, ki se ukvarja predvsem z raziskovanjem Primorske in Istre. To ni bil osamljen incident, tovrstni incidenti se dogajajo ves čas. “Moramo se zavedati, da je fašistični moment ves čas prisoten tudi v Trstu in v določenih trenutkih se tudi pokaže, tako kot je bilo v primeru petkovega shoda.”
Omenjeni dogodek je po njenih besedah treba razumeti tudi v kontekstu trenutne politične situacije v Italiji, kjer vlado vodi skrajno desničarska stranka Bratje Italije z Giorgio Meloni na čelu. “Situacija je zdaj toliko bolj pereča, ker je ta skrajno desničarska stranka ne le v vladi, ampak vlado celo vodi. Prav ob takšnih dogodkih se pokaže, da je Meloni velika krinka. Gre namreč za relativno mlado žensko, okrog sebe pa ima zbrane same preizkušene neofašiste,” je poudarila Troha.
Kot je poročal Primorski dnevnik, so se v Trstu v petek zbrali skrajni desničarji oziroma fašisti. S fašističnim pozdravom so se spomnili na desničarskega politika Almeriga Grilza, nekakšno ikono italijanskih skrajnih desničarjev. Srečanju je prisostvoval tudi veljak stranke Bratje Italije.
Pirc Musar: Z Mattarello poudarila zavezanost skupni evropski poti
Na dogodek v Trstu se je odzvala tudi predsednica Nataša Pirc Musar, ki se prav te dni mudi na uradnem obisku v Italiji. V petek se je sestala z italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello. Kot je zapisala na Twitterju, sta z italijanskim kolegom poudarila “zavezanost skupni evropski poti Slovenije in Italije, usmerjeni v prihodnost, spoštovanje in sodelovanje”. “Dogajanje v Trstu nima mesta na tej poti,” je poudarila.
Trst – kljub nekaterim družbenim spremembam v zadnjem času – ni imun na nacionalizem. Nasprotno, pravi zgodovinarka, zaradi svoje zgodovine, večetničnosti, vprašanja pripadnosti eni ali drugi državi je skozi zgodovino privlačil takšno ideologijo. “Ne pozabimo, da si je fašizem že leta 1920, ko še niti ni bil na oblasti, za enega prvih ciljev izbral Trst in požig Narodnega doma.”
Troha upa, da se fašistična ideologija v kontekstu Evropske unije vendarle ne more razbohotiti, kot se je v preteklosti, res pa je, da vpliv vladajoče stranke že pronica v civilno družbo, dodaja. O pritiskih tako poročajo njeni kolegi zgodovinarji, ki ne sledijo državni propagandi glede dogodkov v času 2. svetovne vojne. “Glede na to, da mandatu te vlade ni videti konca, se bojim, da se bodo tovrstni pritiski še stopnjevali.”
“Evropska unija je zelo dvolična”
Na vprašanje, ali bi morala EU obsoditi dogajanje v Italiji, Troha odgovarja, da je EU “zelo dvolična”. “Dosledna je do majhnih držav. Že pri Madžarski pa smo videli bolj blag odziv, da ne omenjamo Poljske, ki ima danes posebno vlogo zaradi vojne v Ukrajini. Italija je velika država, ena od ustanovnih članic, nenazadnje tudi ’vratar’ na eni od vstopnih točk za migrante. Da bi EU zoper njo ukrepala, je po mojem iluzija.”
Vse vendarle ni samo črno. Zgodovinarka poudarja, da je Italijo treba gledati večplastno. Levica je v tej državi zelo močna, na volitvah je bila deležna celo večje podpore kot desnica. “Na srečo je antifašizem med ljudmi zelo močan, žal pa se stranke na levici ne znajo poenotiti in nastopiti skupaj.” Prav to je skrajni desnici tlakovalo pot na oblast, dodaja.
Po njeni oceni se je tudi v Trstu v zadnjem času odnos do manjšine in do prišlekov izboljšal. Tudi tam je sicer na oblasti desničarski župan, a klima v mestu je boljša, ocenjuje sogovornica. Zakaj? “Generacije so se zamenjale. Mladi več potujejo, bolj so navajeni na drugačnost, bolj so odprti. Zanje nekdo, ki ni Italijan, ni sovražnik. Navajeni so na večetničnost in multikulturnost. Zdi se, da so se mladi preprosto naveličali ultranacionalizma.”
Dr. Troha je prav o teh temah nedavno spregovorila ob okrogli mizi Pomen vrednot antifašizma v Evropski uniji, ki je potekala v Evropskem parlamentu v Strasbourgu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje