V ospredju drugega dneva varnostne konference v Münchnu sta konflikta v Ukrajini in Gazi. Konference se udeležuje tudi slovenski premier Robert Golob. V razpravi o reformi Varnostnega sveta ZN je ocenil, da ni primeren trenutek za reforme. "Živimo v času kriz, zato je pomembno, da se osredotočamo na rešitve, ne pa na reforme Varnostnega sveta, ki bi nam vzele fokus pri njihovem reševanju," je dejal.
Drugi dan jubilejne 60. varnostne konference v Münchnu (MSC) zaznamujejo konflikti, saj je govora o Ukrajini in Bližnjem vzhodu.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred dvema letoma na MSC pozival svetovne politike in javnost k podpori v bojazni pred rusko invazijo, ki se je uresničila le nekaj dni kasneje. V današnjem nagovoru je Zelenski izrazil obžalovanje trenutnega pomanjkanja, zlasti orožja dolgega dosega in streliva v ukrajinski vojski, kar da pomaga pri napredovanju ruskih sil v agresiji nad Ukrajino. S tem se ruski predsednik Vladimir Putin lažje prilagaja na trenutno intenzivnost vojne, je dodal.
“Ne sprašujte Ukrajine, kdaj se bo končala vojna. Vprašajte sebe, zakaj jo Putin še vedno lahko vodi,” je bil kritičen in zahodne države pozval, naj jim pomagajo poraziti Putina, ki ga je po poročanju britanskega BBC označil za pošast. “Če ne bomo ukrepali zdaj, bo Putinu uspelo naslednja leta spremeniti v katastrofo,” je posvaril.
Zagovarjal je tudi odločitev vojske, da se umakne iz oblegane Avdijivke na vzhodu države, češ da so s tem rešili življenja vojakov. “Da bi se izognili obkolitvi, smo se odločili, da se umaknemo na druge linije. To ne pomeni umika za več kilometrov ali da je Rusija nekaj zavzela,” je zatrdil in dodal, da je zanje najpomembnejša naloga rešiti svoje ljudi.
Po dveh letih spopadov se ukrajinski predsednik sooča z izzivom utrujenosti med svojimi zaveznik. Zelenski se v iskanju podpore sedaj zanaša tudi na dvostranske varnostne dogovore, ravno v petek jih je sklenil z Nemčijo in Francijo, pred tem pa že z Veliko Britanijo. Sledili naj bi podobni dogovori z drugimi državami skupine G7. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na konferenci poudarila, da mora Evropska unija za orožje nameniti več denarja in ga porabljati pametneje. Napovedala je, da bo EU Ukrajino vključila v obrambne programe in v Kijevu odprla urad za obrambne inovacije.
Letos oči uprte tudi v Gazo
Ukrajina je bila dolgo časa prva skrb svetovnih voditeljev, pozornost pa sedaj zahteva tudi že več kot štiri mesece trajajoča vojna v Gazi.
Tudi premier Robert Golob se je v pogovorih ob robu Münchenske varnostne konference v petek in danes osredotočil na razmere na Bližnjem vzhodu. O tem sta v petek govorila z visokim komisarjem ZN za begunce Filippom Grandijem, danes pa z jordanskim kraljem Abdulahom II.
Golob in jordanski kralj sta posebno pozornost namenila zaskrbljujočim razmeram v Rafi na jugu območja Gaze in se strinjala, da je treba vložiti vse napore, da se humanitarna katastrofa ustavi. Strinjala sta se, da je edina rešitev za trajen mir in stabilnost rešitev dveh držav. Jordanski kralj je Goloba povabil na obisk, ta pa je vabilo sprejel, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Tudi s predsednico Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) Mirjano Spoljarić Egger sta danes govorila o izjemno skrb vzbujajočih razmerah v Gazi. Poudarila sta, da je treba storiti vse, da se prepreči napad na Rafo in doseže takojšnja prekinitev ognja, je na omrežju X sporočila vlada.
V pogovoru z visokim komisarjem ZN za begunce Grandijem pa sta z Golobom v petek izpostavila tudi odlično sodelovanje Slovenije z visokim komisariatom za begunce.
O razmerah v Gazi se je premier v petek ob robu konference pogovarjal tudi s podpredsednico ZDA Kamalo Harris in generalnim sekretarjem Združenih narodov Antoniom Guterresom.
60. Münchenska varnostna konferenca (MSC), ki se bo v bavarski prestolnici sklenila v nedeljo, letos gosti rekordno število svetovnih politikov in strokovnjakov s področja varnosti in obrambe.
Golob: Ni čas za reforme Varnostnega sveta
Premier Robert Golob je v razpravi o reformi Varnostnega sveta ZN na varnostni konferenci v Münchnu danes ocenil, da ni primeren trenutek za reforme. “Živimo v času kriz, zato je pomembno, da se osredotočamo na rešitve, ne pa na reforme Varnostnega sveta, ki bi nam vzele fokus pri njihovem reševanju,” je dejal.
Kot častni govorec na panelu o reformi Varnostnega sveta ZN je Golob še dejal, da se bo Slovenija osredotočila na odpravo zlorabe veta. “Stalne članice želimo spomniti na krovno poslanstvo Varnostnega sveta ZN. Majhne države lahko prispevajo k spremembam. Lahko so pošten posrednik. To prinaša Slovenija,” je dejal glede na objave vlade na omrežju X.
Na tem političnem panelu v okviru konference sta med drugimi govorila tudi zunanji minister Peruja Javier Gonzalez-Olaechea Franco ter irski zunanji in obrambni minister Micheal Martin.
Slovenija je 1. januarja začela mandat nestalne članice Varnostnega sveta ZN, ki traja do 31. decembra 2025. Gre za najpomembnejši organ svetovne organizacije, ki odloča o vprašanju mednarodnega miru in varnosti. Ima 15 članic, od tega pet stalnih – ZDA, Kitajska, Rusija, Velika Britanija in Francija – s pravico veta in deset voljenih z mandatom dveh let.
Pet držav, stalnih članic VS, je tudi največjih proizvajalk in izvoznic orožja. ZDA sledijo Francija, Rusija in Kitajska, Velika Britanija pa je na 7. mestu, za Italijo in Nemčijo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje