Napadi na trgovske ladje in eskalacija v Črnem morju: "To ni bilo slučajno dejanje"

Začetek tega tedna sta močno zaznamovala napada z droni na trgovske ladje v Črnem morju, ki sta dodatno načela že precej luknjasto predstavo, da Evropejci živimo v varnem delu sveta. Kdo bi lahko stal za namernim napadom, kaj bi bil lahko njegov namen in kakšne bi lahko bile posledice vse več napadov na trgovske ladje v Črnem morju? Odgovarja predstojnica katedre za obramboslovje na ljubljanski FDV dr. Jelena Juvan.
V zadnjih dveh dneh sta se v Črnem morju zgodila dva napada z droni na tovorne ladje. V ponedeljek je najmanj en brezpilotni letalnik v bližini romunskih teritorialnih voda zadel tovorno ladjo, na kateri je izbruhnil požar. Umrla sta dva člana posadke, 11 jih je bilo ranjenih, ladja pa je potonila.
Še bolj odmeven je bil torkov napad na dve tovorni ladji v bolgarski izključni ekonomski coni. Posadko z ene ladje so uspeli rešiti, med njimi sta bila dva poškodovana. Druga ladja je potonila, njena celotna posadka pa je pogrešana.
Glede na informacije, ki so v torek prihajale iz Bolgarije, sta bili ladji tarča namernega napada z zračnimi in vodnimi droni. Kot je za N1 pojasnila predstojnica katedre za obramboslovje na ljubljanski FDV dr. Jelena Juvan, je to mogoče presoditi glede na škodo, ki jo je napad pustil na ladji. "Če bi šlo za napad s torpedom ali kakšnim drugim izstrelkom, bi bila škoda bistveno večja. Mislim, da glede tega ni nobenega dvoma, da je šlo za brezpilotna plovila in letalnike," je dejala.
Ocenila je, da je najverjetneje šlo za nameren napad. "Najprej je sicer šlo za ugibanja, ali je šlo za kakšen zablodel letalnik, saj smo nekaj takih primerov v času vojne v Ukrajini že imeli. Ko pa se je izkazalo, da je šlo za usklajeno delovanje tako vodnih kot zračnih dronov, ni bilo več dvoma, da ne bi šlo za usklajeno in namerno dejanje. Ni bilo slučajno dejanje, razen če so storilci ciljali napačno ladjo, česar pa ne moremo vedeti," je dodala Juvan.
Kaj so vodni droni?
Vodni droni so majhna brezpilotna plovila, ki plujejo na vodni gladini ali pa pod vodo in jih je mogoče upravljati na daljavo. Kot piše BBC, so različnih oblik, uporabljajo pa se lahko tudi za civilno opazovanje morskega okolja in podvodne raziskave. Za vojaške namene se uporabljajo pri odstranjevanju min, nadzoru ali pa kot napadalna plovila, ki v bližini tarče ali ob trku z njo eksplodirajo. Predvsem taki droni so močno prisotni v pomorskih spopadih med Rusijo in Ukrajino v Črnem morju. Ukrajina je z njimi izvedla več napadov na ruske vojaške ladje ter na most čez Kerško ožino.
V zadnjem obdobju pa je Ukrajina po poročanju New York Timesa razvila tudi drone, ki lahko izstreljujejo rakete zemlja - zrak, ali pa prevažajo in izstreljujejo brezpilotne letalnike ter kopenska avtonomna vozila. Vodne drone razvijajo tudi Rusija in nekatere druge države. Brezpilotna vodna polovila namreč tako kot brezpilotni letalniki predstavljajo neprimerno cenejšo alternativo drugim sredstvom za vojskovanje na morju.

Brez odgovora pa še vedno ostaja vprašanje, čigavi droni so napadli obe ladji. Kot je ocenila Juvan, bo to vprašanje zelo pomembno. "Zdaj obstajajo zgolj ugibanja, da so bili za napadom Rusi ali Ukrajinci. Dokler to ne bo jasno in z visoko gotovostjo ugotovljeno, je vse zgolj ugibanje," je pojasnila.

Ob tem je dodala, da to ni bil napad na Bolgarijo, saj se je zgodil v njeni izključni ekonomski coni in ne v teritorialnih vodah. Poleg tega so napadene ladje plule pod zastavami drugih držav, konkretno Svetega Krištofa in Nevisa, Toga in Palauja. "Ključno bo, kako se bo zgodba odvijala v prihodnjih dneh in kaj bo Bolgarija ugotovila," je dodala Juvan.
Eskalacije, ki destabilizirajo Črno morje in ogrožajo pomorski promet
Tudi namen in cilj zadnjih napadov na trgovske ladje sta po njenih besedah odvisna od tega, kdo stoji za napadom. "Rusija že nekaj časa testira odziv Nata in aktivno deluje v t. i. sivi coni vojskovanja, ki ne zahteva aktivacije celotnega zavezništva. V preteklosti pa smo imeli tudi primere, za katere se je sprva zdelo, da je bila za nekaj odgovorna Rusija, pa se je nato izkazalo, da je bila Ukrajina," je dodala sogovornica.
Ob tem je ocenila, da je šlo pri napadu predvsem za destabilizacijo črnomorske regije in ustvarjanja občutka, da ladje tam niso več varne. Kot je dodala, se je pomorski promet pred tem izogibal le ukrajinske obale, sicer pa je Črno morje veljalo za precej varno. Eskalacija bi tako po besedah Juvan vplivala na ves pomorski promet in svetovno gospodarstvo ter oskrbo s surovinami.

Nove eskalacije v Črnem morju so v ladijskem tovornem prometu zaznali že pred tem tednom. Londonski Skupni vojni odbor (Joint War Committee), ki za ladijske zavarovalnice izdaja ocene tveganja v pomorskem prometu, je sredi septembra območje vojnega tveganja z ruskih in ukrajinskih teritorialnih voda razširil na celotno Črno morje. Pri tem je izvzel le teritorialne vode Turčije, Romunije, Bolgarije in Gruzije.
Poteza je sledila povečanju napadov na plovila izven ruskih in ukrajinskih teritorialnih voda. Podjetje Ambrey, ki se ukvarja s pomorskimi obveščevalnimi podatki, je do 21. septembra tam zaznalo napade na 45 trgovskih ladij, pri čemer se je 31 napadov zgodilo po 1. juliju. V lanskem letu izven ruskih in ukrajinskih teritorialnih voda niso zaznali nobenega napada na trgovsko ladjo. Ob tem so pri Ambreyju izpostavili tudi skoraj 500-odstotno povečanje najdb neeksplodiranih ubojnih sredstev izven ruskih in ukrajinskih teritorialnih voda.

Kakšni pa bodo v prihodnjih dneh odzivi na napade? Profesorica Jelena Juvan je ocenila, da bodo predvsem odvisni od tega, čigavi droni so napadli ladje. Če se bo izkazalo, da so bili droni ruski, bo Rusija po njenih besedah odgovornost najverjetneje zanikala, razen če ni šlo za napako.
Eskalacija in širitev vojne v Ukrajini
Če bi se napadi na tovorne ladje v Črnem morju stopnjevali, bi lahko po njenih besedah pričakovali tudi oblikovanje kakšne mednarodne misije za zaščito tovornih ladij. Pri tem je spomnila na pretekle vojaške misije, ki so ščitile ladje pred napadi jemenskih hutijevcev in somalskih skupin in pri katerih se je aktivirala tudi Evropska unija. "A za to je za zdaj še prezgodaj," je dodala.
Dr. Juvan je ob tem poudarila, da vse to nakazuje na eskalacijo vojne v Ukrajini. "Ne v smislu, da se zaostrujejo grožnje ali spopadi na ozemlju Ukrajini. Delovanje v sivi coni postaja vedno bolj aktivno in opazno, vprašanje pa je, kje se bo končalo. Ali bo dejansko privedlo do tega, da se bo izzval odziv Nata ali pa se bo prej nehalo. Tega pa zdaj ne moremo vedeti," je sklenila obramboslovka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje