Nemški kancler Olaf Scholz je podprl širitev Evropske unije na 30 do 36 članic, ob tem pa opozoril, da bo zahtevala reforme, kot je ukinitev pravice držav članic do veta. V govoru na Karlovi univerzi v Pragi je tudi predlagal izgraditev evropskega sistema zračne obrambe ter obljubil nadaljnjo pomoč Ukrajini, poročajo tuje tiskovne agencije.
Olaf Scholz je dejal, da je zavezan temu, da bi se uniji pridružilo tudi šest držav Zahodnega Balkana, Moldavija, Gruzija in Ukrajina.
A s širitvijo bodo po njegovi oceni nujne tudi nekatere reforme povezave, kot je ukinitev pravice do veta. Z večinskim odločanjem EU na področjih zunanje politike in davčnih vprašanj bi se po njegovem prepričanju izognili upočasnitvi odločanja v uniji. Najprej pa bi veto ukinili tam, “kjer je najpomembneje, da unija govori z enim glasom” – na področjih človekovih pravic in glede politike sankcij.
Nemški kancler se je v govoru o svoji viziji za unijo zavzel tudi za reformo Evropskega parlamenta, s katero bi zagotovili, da ne bi bilo preveč evroposlancev, glas vsakega volivca pa bi imel približno enako težo. V Evropski komisiji pa bi Scholz z reformami preprečil, da bi bilo s širitvami EU več kot 30 komisarjev za posamezna področja. Predlagal je, da bi vsaka država članica ohranila komisarja, a bi bila za eno področje lahko pristojna po dva komisarja.
In Prag stellte Bundeskanzler Scholz seine Vision von Europa vor. Es seien keine fertigen „deutschen Lösungen“, betonte er in der #Europarede an der Universitas Carolina. Am Ende sind es 4 Punkte zur Europas Zukunft und eine späte Erkenntnis, dass es sich längst ostwärts bewegt. pic.twitter.com/JzuSkOarF7
— Rosalia Romaniec🇩🇪 🇵🇱 🇮🇹🇪🇺 (@RosaliaRomaniec) August 29, 2022
Napovedal je tudi, da si bo prizadeval, da Hrvaška, Romunija in Bolgarija postanejo članice schengenskega območja, saj da izpolnjujejo tehnične zahteve. Časovnega okvira vstopa ni omenil.
Predlagal je tudi izgradnjo skupnega evropskega sistema zračne obrambe, s katerim bi odgovorili na rusko invazijo v Ukrajini. Po njegovih besedah bi bila to “varnostna pridobitev za vso Evropo”. Bil bi tudi cenejši in zmogljivejši kot dragi in zapleteni sistemi posameznih držav. Podrobnosti nemški kancler ni pojasnil.
Napovedal je, da bo Nemčija v prihodnjih letih veliko investirala v zračno obrambo, pri tem pa se ji bodo lahko pridružile sosednje države.
Podprl je tudi idejo francoskega predsednika Emmanuela Macrona o tesnejši evropski politični skupnosti, ki bi omogočila boljšo izmenjavo mnenj s partnerji zunaj unije. Ob tem je pozval k sodelovanju med evropskimi voditelji. Dejal je še, da trenutno ni foruma, kjer bi voditelji držav članic unije s partnerskimi državami enkrat ali dvakrat letno lahko govorili o pomembnih temah, kot so varnostna ali energetska vprašanja ter boj proti podnebnim spremembam.
Obljubil je tudi nadaljnjo podporo Ukrajini, “dokler jo bo ta potrebovala”. Ob tem je napovedal, da bo Berlin Kijevu v prihodnjih tednih poslal najsodobnejše orožje, kot so protizračna obramba, radarski sistemi in brezpilotna letala. Nemčija bi po kanclerjevih besedah lahko prevzela tudi posebno odgovornost pri izgradnji topniških in protizračnih obrambnih zmogljivosti Ukrajine.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Komentarji ()
Prikaži vse komentarje