Nizozemski premier Mark Rutte si je po poročanju Politica zagotovil podporo dveh tretjin držav članic za vodenje zveze Nato. S tem bi zamenjal zdajšnjega generalnega sekretarja Jensa Stoltenberga, ki je bil na tem mestu 10 let. A kljub temu Rutte za izvolitev potrebuje soglasje vseh držav članic zveze Nata, kar pa bo vse prej kot lahka naloga. Po neuradnih pričevanjih, ki jih je objavil Politico, naj bi se zapletalo predvsem pri Turčiji in Madžarski.
Več kot 20 članic zavezništva Nato je pripravljenih podpreti nizozemskega predsednika vlade v odhajanju Marka Rutteja za naslednjega generalnega sekretarja Nata, je za Politico dejal anonimni uradnik iz Nata.
Rutte se za to mesto poteguje že od novembra. Že tedaj se je razširila novica o tem, da odhajajočega nizozemskega premierja zanima mesto generalnega sekretarja. “Takšna vloga bi bila zanimiva, saj bi ponujala priložnost, da nekaj let prispevam na mednarodnem prizorišču v obdobju dramatičnih globalnih sprememb,” je tedaj dejal Rutte.
Takrat je sicer ocenjeval, da za izvolitev nima realnih možnosti, a trenutna situacija kaže nasprotno. Kljub temu pa mora generalni sekretar za izvolitev prejeti soglasje vseh članic zavezništva. Čeprav razprave o Ruttejevi kandidaturi niso dokončne, je uradnik za Politico še dejal: “Njegova kandidatura dobiva vse večji zagon”. Drugi uradnik, ki je spregovoril za medij, pa je ocenil, da približno 10 držav še zadržuje soglasje.
V Natu pozivi k čimprejšnji potrditvi novega generalnega sekretarja
Neuradno naj bi se zatikalo predvsem pri Turčiji, ki si ne želi, da bi Rutte v zavezništvu dajal prednost državam članicam EU, in Madžarski, ki ima z Ruttejem že dolgotrajna nesoglasja. Ob tem prav tako ni jasno, ali ga podpirajo baltske države.
Čeprav je zanimanje za mesto generalne sekretarke pred meseci izkazala tudi estonska premierka Kaja Kallas, pa viri v Natu menijo, da Kallas ni v igri za izvolitev, saj da ni napovedala kandidature. Pred meseci se je za to mesto omenjalo tudi predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, a ta scenarij po njeni ponovni vložitvi kandidature za predsednico komisije verjetno ni več realen.
S strani članic Nata je sicer zaznati vse večji pritisk, da bi Nato novega generalnega sekretarja dobil še pred poletjem. Veleposlanica ZDA pri Natu Julianne Smith je prejšnji teden denimo dejala, da bi si Nato moral prizadevati za potrditev novega vodje v prvem četrtletju tega leta.
Zdajšnjemu generalnemu sekretarju Nata Jensu Stoltenbergu se bo mandat po enoletnem podaljšanju iztekel oktobra. S položaja pa naj bi se po desetih letih dokončno poslovil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje