Evropska levica ni enotna glede vojnega stanja na območju Gaze in Izraela. Novinarji britanskega Guardiana so analizirali dogajanje na levem polu v Španiji, Franciji in, med drugim, Združenem kraljestvu. Kaj so ugotovili?
Eskalacija nasilja na območju Gaze, ki je od Hamasovega napada na Izrael 7. oktobra tarča vse bolj silovitih napadov izraelskih sil, je razdelila mednarodno skupnost. Kako različni so pogledi na konflikt, se kaže v organih Združenih narodov, pa tudi na ravni Evropske unije ter, kot navaja britanski Guardian, na evropskem levem političnem polu.
Spomnimo: medtem ko Varnostni svet Združenih narodov, sicer zadolžen za red in mir v svetu, zaradi nestrinjanja velesil še ni sprejel nobene resolucije o novi eskalaciji bližnjevzhodnega konflikta, je Generalna skupščina ZN v petek vendarle z resolucijo pozvala k humanitarnemu premirju. Vendar pa dokumenta niso podrle vse velesile – ob tem, ko je zanj glasovalo 120 držav, 45 pa se jih je vzdržalo, so bile med 13 državami, ki so resoluciji nasprotovale, tudi ZDA (od držav EU pa Avstrija, Hrvaška, Češka in Madžarska).
Na ravni EU pa je bilo v zadnjih tednih kar nekaj slabe volje usmerjene proti predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, in sicer zaradi njenih stališč, ki so bila po mnenju prenekaterih preveč naklonjena Izraelu. Kritiki iz vrst zaposlenih na Komisiji so ji, kot smo že pisali, zamerili, da je poudarjala pravico Izraela do samoobrambe, ne da bi pojasnila, da je ta pravica omejena z mednarodnim pravom, prav tako pa nekaterim ni bil po volji njen ad hoc obisk Izraela, kamor je v dneh po eskalaciji odpotovala v družbi predsednice Evropskega parlamenta Roberte Metsola.
Neenotnost v EU pa se je prav tako pokazala po tem, ko je evropski komisar za sosedstvo in širitev Olivér Várhelyi (iz Madžarske) na družbenem omrežju X preuranjeno zapisal, da EU zamrzuje pomoč Palestincem.
Kako je oboroženi konflikt v Gazi razdelil evropski levi politični pol, pa so medtem v prispevku za nedeljsko izdajo The Observer pod drobnogled vzeli novinarji britanskega časopisa Guardian. Med drugim so analizirali dogajanje na francoski, španski in britanski levici.
Nova eskalacija izraelsko-palestinskega konflikta je po pisanju omenjenega britanskega časopisa najbolj razdelila levico v Franciji. Na shodu v podporo Palestincem, ki je potekal pred dobrim tednom dni, udeležilo pa se ga je okoli 30.000 ljudi, je bil tako le eden od voditeljev levih strank, ki so se pred lanskimi parlamentarnimi volitvami povezale v koalicijo Nupes – to je ustanovitelj Nepokorne Francije (La France Insoumise) Jean-Luc Melenchon.
Koalicijo, ki jo poleg Nepokorne Francije sestavljajo še socialisti, komunisti in zeleni, je, tako Guardian, globoko razdelila retorika Melenchonove stranke, ki zavrača diskurz o terorizmu (Hamasa). Čeprav so do te retorike kritični tudi nekateri člani Nepokorne Francije, je razkorak v levici zdaj tako velik, da so v Socialistični stranki izglasovali zamrznitev svojega sodelovanja v koaliciji Nupes, komunisti pa so pozvali k “novi vrsti zavezništva”. Tudi 72-letni Melenchon je ocenil, da je zavezništvo “jasno doseglo točko, od koder povratka ni več”.
Tudi retorika vodilnih politikov levih strank v Španiji, ki so še na oblasti oziroma bodo predvidoma sestavile tudi novo špansko vlado, ni povsem usklajena. Potem ko je na dan napada Hamasa, ki se mu je pridružil tudi Islamski džihad, španski premier Pedro Sanchez obsodil “teroristični napad”, je izraelsko veleposlaništvo v Madridu ministre iz koalicijske Združene zmoremo (Unidas Podemos) obtožilo, da se povezujejo s “terorizmom v stilu Islamske države”.
Ti ministri – gre za vodjo stranke in ministrico za socialo Ione Belarra, ministrico za enakost Irene Montero in ministra za pravice potrošnikov Alberta Garzona – so namreč nakazali, da bi lahko izraelski napadi na Gazo predstavljali celo tako veliko kršitev mednarodnega prava, kot je genocid. Belarra je, denimo, na nedeljskem shodu ocenila, da Izrael izvaja načrtovani genocid in etnično čiščenje nad Palestinci, Evropa pa bo po njenih besedah “plačala za tolikšno hipokrizijo”.
Med španskimi politiki, ki so ubrali do Izraela ostrejšo retoriko, je tudi generalni sekretar Komunistične stranke Enrique Santiago, ki je po pisanju Guardiana zavrnil, da bi o Hamasu govoril kot o teroristični organizaciji in je poudaril pravico okupiranih narodov do samoobrambe. “Nimamo enega mednarodnega prava za Ukrajino in drugega za Palestino,” je zapisal. Komunistična stranka, ki jo vodi, je sicer del koalicije Združiti (Sumar), ki je pristala na sodelovanje s Sanchezom pri oblikovanju nove vladne koalicije.
Slovenija je podprla resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov, ki se zavzema za humanitarno premirje. Pred tem so poslanci koalicije v državni zbor vložili predlog deklaracijah o trenutnih razmerah v Palestini in Izraelu. Več v prispevku Koalicija za odločnejši odziv Slovenije na dogajanje na Bližnjem vzhodu.
V Združenem kraljestvu pa je vojno dogajanje v Gazi razdelilo opozicijske laburiste, ki so, kot kažejo podatki Politica (Poll of Polls) iz preteklega tedna, trenutno veliko bolj priljubljeni od vladajočih torijcev – trenutno imajo 46-odstotno podporo, kar je 20 odstotnih točk več od Konservativne stranke.
Prenekatere laburiste so razburila stališča njihovega šefa Keirja Starmerja, ki so po navedbah STA zelo podobna stališčem britanskega konservativnega premierja Rishija Sunaka. Ta je podprl pravico Izraela do obrambne skladno z mednarodnim pravom, Hamas označil za teroristično organizacijo, njegova vlada pa se je pridružila ZDA v oceni, da bi prekinitev ognja koristila le Hamasu.
Še posebej so nekatere člane Laburistične stranke in simpatizerje stranke razburile Starmerjeve besede, ki jih je izrekel za radijsko postajo LBC. Med drugim je namreč ocenil, da ima Izrael pravico prekiniti dobavo elektrike in vode v Gazi. V nasprotju z vodilnimi v stranki je minuli konec tedna, torej tri tedne po začetku invazije v Gazi, k prekinitvi ognja med izraelsko in palestinsko oblastjo po pisanju Guardiana pozvalo več sto laburističnih svetnikov in skoraj četrtina poslancev. K prekinitvi ognja sta pozvala tudi vodja škotskih laburistov Anas Sarwar in župan Londona Sadiq Khan.
Položaj, v katerem se je znašel Starmer, nikakor ni zavidljiv: po eni strani se trudi ponovno pridobiti zaupanje judovske skupnosti – spomnimo: njegov predhodnik Jeremy Corbyn se je od vodenja laburistov moral posloviti po tem, ko so ga obtožili širjenja antisemitizma –, po drugi strani pa Laburistično stranko podpira veliko število v Združenem kraljestvu živečih muslimanov, še navaja STA.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje