Premier Robert Golob je v poslanici ob dnevu reformacije poiskal vzporednice med reformacijskim gibanjem in današnjim časom. Spomnil je tudi na nastop Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu in govor Slavoja Žižka. Ministrica za kulturo Asta Vrečko pa je poudarila, da je danes, ko so vse informacije tako rekoč na dosegu roke, še bolj ključno, da si vzamemo čas za poglobljeno branje in razumevanje prebranega.
Predsednik vlade Robert Golob je ob dnevu reformacije spomnil, da je pred pol tisočletja duh reformacije preplavil Evropo in ustvaril temelje novega družbenega razvoja. “V ospredje je postavil človeka kot posameznika in njegovo svobodno voljo ter predlagal drugačen, nedogmatičen, predvsem pa pristen in iskren odnos do vere,” je zapisal.
“Bistveno sporočilo reformacijskega gibanja je bilo strnjeno v temeljne zahteve: da se reformirata cerkev in posvetna oblast, čemur mora slediti prenova duhovnega življenja, posameznik pa naj svobodno presoja o družbenih vrednotah, poišče lastno pot do boga in si suvereno oblikuje življenje v družbeni skupnosti, ne da bi ga pri tem ovirali cerkvena dogma in posvetna diktatura,” je spomnil Golob.
Po njegovih besedah si podobna vprašanja postavljamo še danes. “Najsi gre za vključevanje in strpnost do drugih, človekove pravice v času nasilja, zlasti pa vprašanja o pomenu kulture naroda in kulturnega ustvarjanja v času cenzur in vojn.”
Premier je poudaril, da je reformacija utrla pot slovenskemu jeziku, kulturi in narodni samobitnosti. “Uvrstila nas je med narode, ki svoje misli in znanje zapisujejo v lastnem knjižnem jeziku ter razvijajo kulturno bogastvo, ki ga od leta 1550 pooseblja v slovenskem jeziku zapisana knjiga. Pogum Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina, Sebastjana Krelja, Adama Bohoriča in drugih je moč slovenske besede vtkal v zapise in knjižne opuse, ki danes odpirajo poti novim kulturnim ustvarjalkam in ustvarjalcem. Kot narod in mislečo skupnost nas opredeljuje ljubezen do kulture, knjige in našega jezika.”
Po Golobovih besedah je slovenska knjiga temelj naše rasti v odgovorno družbo, temelječo na znanju, strpnosti in spoštovanju. “To smo nedavno pokazali na 75. Frankfurtskem knjižnem sejmu, kjer je bila Slovenija častna gostja. Z bogatim programom smo predstavili slovensko ustvarjalnost, intelektualno misel in pomen književnosti v naši kolektivni zavesti,” je zapisal v poslanici.
Spomnil je, da je na pomen knjige v kontekstu vojne v Frankfurtu opozoril tudi Slavoj Žižek, ki je dejal, da so danes knjige potrebne bolj kot kadarkoli, saj “brez njih ni rešitve za grozljivo vojno v Gazi”. “Naj vas ob današnjem prazniku spremljata knjiga in z njo misel, da sta vednost in kultura nosilna stebra nacionalne suverenosti, družbene solidarnosti, odprtosti in posameznikove svobode,” je še zapisal premier.
Vrečko: Pomembno je, da si vzamemo čas za poglobljeno branje
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v video nagovoru ob dnevu reformacije poudarila, da so reformatorji s svojim delovanjem odločilno prispevali k takratni demokratizaciji dostopa do vedenja in znanja. Danes, ko so vse informacije tako rekoč na dosegu roke, pa je še bolj ključno, da si vzamemo čas za poglobljeno branje in razumevanje prebranega.
Kot je dejala, je bilo pisati v slovenskem jeziku dejanje poguma. Izražati se v nacionalnem jeziku še danes žal ni samoumevno vsem, dostop do vedenja in znanja pa ostaja ena temeljnih človekovih pravic, je dodala.
Ministrica je izpostavila tudi, da je bila letos Slovenija častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma. “Slovensko gostovanje lahko razumemo kot zmago slovenske besede nad vsemi zgodovinskimi poskusi izbrisa naše kulture, jezika in naroda,” je poudarila in dodala, da smo na sejmu predstavili tudi ljubljanski manifest branja na višji ravni.
“V današnjem svetu, ko so vse informacije tako rekoč na dosegu roke, je še toliko bolj ključno, da si vzamemo čas za poglobljeno branje in za razumevanje prebranega. Le tako lahko zares razumemo raznolikost ter kompleksnost sveta in družbe,” ugotavlja ministrica. Ob dnevu reformacije je tako vsem zaželela, da najdejo in si vzamejo čas za branje.
V Sloveniji je 31. oktober dan reformacije, ki obuja spomin na versko, družbeno-politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Slovenci hkrati obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Osrednja državna proslava je bila v ponedeljek v Lendavi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje